Novo mesto doživlja v zadnjem času pravi preporod. Center slovenskega izvoznega gospodarstva, kraj nadarjenih in uspešnih posameznikov z bogatim kulturnim življenjem in dediščino postaja tudi ena najbolj sodobno upravljanih občin pri nas. To upravljanje daje na eni strani velik poudarek na elemente kot je na eni strani trajnostni in socialno občutljiv razvoj, na drugi pa uporaba tehnologij ti. pametnega mesta. Pred kratkim je mesto postalo tudi peto slovensko univerzitetno središče.
Nov razvojni zagon mesta je po dobrih štirih letih pripeljal že tudi do merljivih rezultatov: med mestnimi občinami je po vrednosti indeksa razvojne uspešnosti ISSO bolje uvrščena le Ljubljana. A kaj je tisto, kar Novo mesto posebej odlikuje? To, da so znali prepoznati vlogo nadarjenih in uspešnih posameznikov kot del kulturne identitete kraja. S tem so v ospredje postavili odličnost in ustvarjalnost. Bi lahko našli boljši temelj za razvoj?
ZAHODNA SLOVENIJA: Pivka
Dediščina jugoslovanske armade je za Pivko pomenila predvsem veliko degradirano območje in razvojni zaostanek kraja. Ta bremena bi marsikje dušila razvoj. V Pivki so znali v njih najti priložnosti. Stare vojašnice so postale eden najbolj sodobnih in za obiskovalce privlačnih muzejsko-turističnih kompleksov pri nas. Na edinstvenem območju presihajočih jezer je nastal krajinski park z eko muzejem.
Pivka je v zadnjem času zbrala na prebivalca največ evropskega razvojnega denarja med vsemi slovenskimi občinami. Rezultat bogatih aktivnosti je hiter razvoj kraja, ki se je prebil v analizi ISSO med prvih 30 občin v Sloveniji po razvojni uspešnosti.
Kaj je temelj tega preskoka? To je miselnost. Marsikje bi prisotnost velikih zveri videli kot problem, rešljiv le z odstrelom. V Pivki vidijo v zvereh še eno priložnost, še eno potencialno privlačnost za obiskovalce – in se osredotočajo na sobivanje zveri in človeka. Moč Pivke je moč pozitivnega razmišljanja.
OD KOROŠKE DO POSAVJA: Šmarje pri Jelšah
V strategiji Šmarij pri Jelšah je zapisano, da želijo postati kraj »baročnih presežkov«. Kulturno dediščino so v Šmarju res znali integrirati v razvoj kot malo kje pri nas. Zelo poudarjena vloga kulture ne pomeni, da občina ni aktivna tudi na drugih področjih. Pester seznam projektov vključuje od novega nizkoenergijskega vrtca do športnega parka, od muzeja baroka do poslovne cone. Kar je najbolj pomembno: vse te aktivnosti niso brez učinkov. Šmarje pri Jelšah sodijo med relativno manj razvite slovenske kraje. Toda pri naši lanski analizi preboja so se uvrstile na dvanajsto mesto glede na izbrane ključne dinamične kazalnike.
Zgodba Šmarij ni pomembna kot dokaz, da gredo »baročni presežki« kulture še kako lahko vštric s hitrim razvojem. Ne. Šmarje pri Jelšah se lahko tako dobro razvijajo prav zato, ker v kraju cenijo dediščino, razumejo svoje korenine, vedo, v čem je identiteta kraja in na tem temeljijo razvoj. Zato je njihova zgodba pomembna.
VZHODNA SLOVENIJA: Grad
Občina Grad izstopa po svoji iznajdljivosti, kako z majhnimi sredstvi narediti veliko. Aktivnosti pokrivajo prav vsa področja od skrbi za ogrožene skupine do spodbujanja rabe trajnostne energije. Občina se zelo spretno vključuje v večje projekte, tudi čezmejne. Grad je središče krajinskega parka Goričko in prav prek javnega zavoda, ki skrbi za upravljanje parka, uspešno pridobiva evropska sredstva.
Občina je svoj razvoj močno oprla na osrednji kulturni spomenik. Obnovljeni grad je središče kulturnega življenja na Goričkem in pomemben motor turističnega razvoja. V zadnjem času je kraj postal znan predvsem po doživljajskem parku Vulkanija – park je primer, kako lahko majhen kraj z nekaj spretnosti in poguma k sebi prenese uspešen razvojni prijem iz tujine.
