Kjer stoji Nova Gorica, je bil pred dobrimi sedemdesetimi leti prazen prostor – vsaj če odmislimo goriško avstroogrsko železniško postajo, ki je ostala na naši strani meje. Zdaj na tem prostoru stoji živahno mesto, ki uspešno igra vlogo regionalnega središča. Manjši prazen prostor je ostal na drugi strani stare postaje, na meji med Slovenijo in Italijo. Reče se mu Trg Evrope. Na ta prazen prostor se v časih, kadar človeštva ne uspe ustaviti kakšen prav majhen virus, vozijo celi avtobusi obiskovalcev: iz zahodnega Balkana, iz cele Italije in drugih delov Evrope in celo z drugih celin. Gledajo prazen prostor. Odsotnost meje. Za marsikaterega obiskovalca ima ta prazen prostor močno vsebino. Je prostor upanja. Je simbol povezovanja in sodelovanja. Tega, kar je bistvo evropske ideje.
Mesta Nova Gorica, Gorica in Šempeter-Vrtojba se projektno in neformalno povezujejo že dlje časa. Pred nekaj leti je to sodelovanje dobilo nov zagon z oblikovanjem prvega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje pri nas. V kratkem času je to združenje oblikovalo močne vsebine in je naredilo nekaj pionirskih korakov za celotno Evropsko unijo. Projekt Salute-Zdravstvo ponuja občanom najboljše zdravstvene prakse iz obeh strani meje ne glede na to v kateri državi živijo. Nova brv čez Sočo v Solkanu povezuje kolesarski omrežji dveh držav in je del projekta, ki vključuje tudi čezmejni park. Projekt je prvi primer v Evropi, ko je teritorialno združenje edini upravičenec. Združenje je pripravilo tudi kandidaturo obeh Goric za Evropsko prestolnico kulture. Še en pionirski korak. Ni naključje, da je skupna kandidatura prepričala žirijo prav za 2025, jubilejno 40. leto evropskih prestolnic kulture.
Nova Gorica z vsem tem postaja ne le slovenski, ampak vseevropski vzorčni primer za sobivanje, soustvarjanje, sodelovanje. To sodelovanje poteka na vseh ravneh, ne le čez mejo. Nova Gorica močno igra vlogo regionalnega središča in se močno povezuje s sosedi prek projektov. Sodelovanje poteka tudi znotraj občinskih meja. Samo primer: Nova Gorica je med prvimi kraji s participativnim proračunom.
V okviru projekta Zlati kamen ocenjujemo celovito razvojno prodornost kraja – rdeča nit je le najpomembnejši poudarek leta. Tudi tu Nova Gorica prepriča, kar potrjujejo tudi priznanja in nagrade. Samo iz lanskega leta lahko omenimo tri. Eden najboljših evropskih projektov leta za podporo podjetništvu prihaja iz Nove Gorice. Vas Šmihel je dobila čezmejno nagrado za ohranjanje kulturne dediščine. Nova Gorica je zmagovalka evropskega tedna mobilnosti: ima brezplačen javni prevoz, ki sega – kot se za mesto sodelovanja spodobi – v sosednji Šempeter in čez mejo.
Najbolj evropski slovenski kraj ni brez napak. V Novi Gorici ostajajo nekoliko slepi od denarja, ki ga prinaša igralniški turizem – in se lotevajo razvoja podjetniškega okolja nekako brez pravega navdušenja, tiste energije, ki jo začutimo v podjetniško najbolj dinamičnih krajih. A – kot ponavljamo vsako leto – popolnih krajev ni. In to velja tudi za tiste, ki prejmejo Zlati kamen.
Toda seznam dosežkov kraja je dolg – in zdi se, da zadnje obdobje zaznamuje ponovno nek nov polet. A poglejmo cel razvoj. Najprej prazen prostor. Potem naselje ob železni zavesi z bodečo žico in oboroženimi stražarji. Zdaj živahen kraj z univerzo, prenovljenim središčem, številnimi razvojnimi projekti ter čezmejnim sodelovanjem, ki ima močan pomen za Slovenijo, Italijo in celo Evropo. Pravzaprav ni tako slabo.
