Ajdovščina je prva po abecedi med slovenskimi občinami. Prva je sistematično uvrstila mlade v jedro razvojne strategije. Med prvimi je uvedla participativni proračun. Na ozemlju občine je zaživela ena prvih energetsko povsem samooskrbnih skupnosti pri nas. Ajdovci so prvi preizkusili številne izvirne prijeme za spodbujanje podjetništva. Pionirji niso samo v mikrokozmu slovenskih občin. Kje na svetu je stekla prva serijska proizvodnja letal na električni pogon? V Ajdovščini. Ajdovsko visokotehnološko podjetje je razvilo tehnologijo ključnega pomena za razvoj in izdelavo cepiva za Covid19. Še bi lahko naštevali.
A ni bilo vedno tako. Ajdovščina je bila pomemben industrijski center v času prejšnje države in zdelo se je, da bodo stara podjetja imela dovolj zagona za uspešno tranzicijo. Imela so ga dovolj le, da je soočenje z resničnostjo prišlo z zamikom. Po neslavnem sesutju gradbenega velikana Primorje se je kraj znašel v hudih razvojnih težavah in s pomanjkanjem delovnih mest.
V kratkem času, v osmih letih so v kraju naredili popoln razvojni preobrat. Glede na sestavljeni indeks razvojnega položaja se je Ajdovščina v prejšnjem desetletju uvrščala nekje okrog 50. mesta. Leta 2019 se je povzpela na 34. mesto. Leto zatem na petindvajseto. Veliki skok je pokazala lanska analiza ISSO: Ajdovščina se je znašla na osmem mestu. Letos je na šestem. Prej problematični trg dela zdaj med najbolj razvitimi in najbolj dinamičnimi pri nas. Samo po letu 2018 se je število delovnih mest v občini povečalo za 1.000.
Številke so impresivne. Dopolnjuje jih pregled projektov, ki kaže na usmerjenost v celovit in trajnostno obarvan razvoj. Še boljši vtis o preboju dobimo ob ogledu kraja: zgledna prenova središč krajev, hitra rast urejene in živahne poslovne cone, bogato kulturno življenje, urejene rekreativne površine ter občutek dinamike in živahnosti, ki ni povezan le s submediteranskim značajem kraja.
Ko je večina Slovenije v snegu, na Ajdovščino dostikrat sije toplo sonce. Potem pa nenadoma po strmih pobočjih useka ledena burja. Tam ob mrzlem Hublju se je bojda bila bitka med dvema rimskima cesarjema, ki je zapečatila usodo zahoda. To so kraji z dvema obrazoma, poznajo sonce in oster mraz, razcvet in krizo. Takšni so tudi prebivalci: sončni kot na jugu, a žilavi in odporni. Te značilnosti pojasnjujejo tudi hiter razvoj kraja, ki nas je letos prepričal pri izboru razvojno najbolj prodorne občine. Najboljše lastnosti za zahtevne čase, v katerih smo se znašli.
