Kako je nastala in se razvila ideja projekta?
Peter Ribarič: Navdih za projekt sem dobil v času dela v državni upravi in v stiku z EU institucijami. V tem obdobju so name še poseben vtis naredile institucije in programi na področju spodbujanja podjetništva, ki so v veliki meri temeljili na principih odprtosti in prenosa znanj ter izkušenj. In ta izkušnja me je samo še utrdila v prepričanju o pomenu odprtosti vsake organizacije za izkušnje in prakse drugih sorodnih organizacij.
Kakšna je vizija Zlatega kamna? Kako se bo uresničevala?
Robert Mulej: Kar želimo, je narediti nekaj koristnega, torej da naše delovanje ne bi bilo samo sebi namen. Končno merilo našega uspeha je to, ali bomo spodbudili kakšno spremembo na bolje. To nameravamo doseči tako, da bomo županom, občinskim upravam in vsem, ki so vpeti v lokalno samoupravo, ponudili merila razvoja. Da bi ga dosegli ta ambiciozen cilj, zbiramo in povezujemo slovensko znanje. Majhno solkansko podjetje Instrumentation Technologies denimo je povezalo slovensko (in svetovno) znanje ter razvilo majhen instrument, ki pa je nepogrešljiv za delovanje največjih svetovnih pospeševalnikov delcev. To je naš zgled. Želimo narediti nekaj podobnega za delovanje uspešne in v razvoj usmerjene lokalne samouprave: ustvariti orodje, ki bi županom pomagalo določiti smer, občinske uprave navdihovalo pri oblikovanju razvojnih politik, občanom pa omogočalo tehtno kritično presojo razvoja na lokalni ravni.
V čem se Zlati kamen odlikuje in kakšna je vloga konference?
Daniela Brečko: Zlati kamen postavljamo v slovenski (in globalni) prostor kot temeljno merilo razvoja kakovosti bivanja. Slednja je najpomembnejši element konkurenčnosti, na katerega imajo izjemen vpliv prav lokalne skupnosti. Raven kakovosti bivanja namreč privabi ali odžene talente, privabi ali odplakne investicije, naredi lokalno skupnost ustvarjalno ali pa korozivno … Odlika Zlatega kamna je v pravih merilih, takšnih, ki so usmerjena v razvoj dobrega in v nenehno skrb za višjo kulturo in kakovost bivanja. Na to lahko in moramo vplivati prav vsi in zatorej je poslanstvo projekta tudi ali pa zlasti v tem, da merila kakovosti bivanja približamo slehernemu občanu in mu omogočimo soustvarjati boljšo skupnost in s tem boljši svet. Vsaka pot, naj si bo dolga ali kratka, se namreč začne s prvim korakom, pod lastnimi nogami in resnično je prišel čas za ta korak.
Za koga je projekt zanimiv? Kdo želi v njem sodelovati?
Bogdan Jug: Projekt je zanimiv za ambiciozna in vizionarska slovenska podjetja, ki vidijo daleč in so sposobna biti primerljivo uspešna na svetovnem trgu. Za takšen dosežke potrebuješ tudi podporo z lokalnega okolja. Osredotočimo se torej na tiste, ki delajo dobro, ki so pripravljeni narediti korak več – in jih za to tudi nagradimo.
Katere cilje zasleduje metodologija, kaj so njeni ključni gradniki?
Ana Ješe: Metodološki konzorcij želi zajeti in analizirati čim več dejavnikov, ki definirajo uspešno občino. Želimo meriti kvaliteto življenja prebivalcev slovenskih občin ter kako k temu prispeva občinska uprava in župan. Da bi bilo ocenjevanje čim bolj objektivno in da bi se različno velike občine med seboj lahko primerjale, je potrebno meriti kazalnike, ki so med seboj primerljivi ne glede na velikost občine. Tudi tukaj nas čaka precej dela, saj so si slovenske občine med seboj zelo različne.
Do koga bo segel projekt Zlati kamen?
Edita Krajnović: »Nikoli ne dvomite o tem, da lahko majhna skupina predanih posameznikov spremeni svet; kajti prav to je v resnici tisto, kar ga spreminja.« Ta misel slavne ameriške antropologinje Margaret Mead je eno od sporočil, ki jih prinaša Zlati kamen. Dotaknil se bo lokalnih skupnosti, ki jim je prednostno namenjen, medijev, širše civilne družbe, države in posameznikov … vseh in vsakogar, ki čuti ustvarjalni potencial v sebi ali okoli sebe in želi v tem uživati.
Projekt izvaja medorganizacijski tim. Kakšne so po vašem mnenju prednosti in tveganja takšnega pristopa?
Andreja Križnič: Ker člani tima prihajajo iz različnih organizacij, prinašajo v projekt svoje izkušnje in znanja, niso obremenjeni z ustaljenimi pristopi ali pogledi in na ta način veliko lažje soustvarjajo nekaj novega. Da bomo tudi delovali lahko v tem duhu, pa bo bistvena načrtovana komunikacija in način dela. Temelj predstavljajo zaupanje, jasna pričakovanja, odgovornosti ter jasni cilji. Vzdušje in raven energije celotne skupine je ključni motor, ki gradi zavezo članov tima, da bodo v delo vložili svoj optimum in skupaj ustvarili presežek.
Katja Žižek Kolenc, veljate za središče projektnega utripa Zlatega kamna. Kaj vas pri projektu najbolj navdušuje?
Katja Žižek Kolenc: Najbolj izzivalna stvar pri celotnem projektu je prepletanje različnih dejavnosti vseh strokovnjakov, ki sodelujemo pri projektu – vsak skrbi za svoje področje, vsi pa delamo z enim ciljem: kakovost bivanja in razvoj na lokalni ravni. Navdušujoča ni le koordinacija različnih področij in dejavnosti, različnih ljudi in organizacij, ki se razlikujejo od morebitnih drugih projektov, namenjenih tej ciljni skupini, ampak predvsem dejstvo, da lahko sam projekt pripomore k boljšemu življenju slehrnega posameznika iz vseh koncev Slovenije.
Bogo Seme, v preteklosti ste spremljali ustanovitev projekta Gazela, sedaj sodelujete v projektu Zlati kamen. Katere vzporednice je moč potegniti?
Bogo Seme: Ključna vzporednica je delovanje za dobro širše družbene skupnosti. V obeh primerih sem imel oziroma imam možnost sodelovati z izjemno ekipo. Pionirski timi pustijo projektu velik pečat. Gazele o tem govore same zase. Delovanje v timu srčnih, za lastno delo odgovornih posameznic in posameznikov, vedno lahko daje tisto zdravo upanje za uspeh. Zlati kamen je na začetku svoje poti in vesel sem, da ga odlikuje isti začetek, zgodba pilotne faze. To pa je pot, ko projektu v prvem letu pustimo, da diha, da deluje, da spoznava, kaj se z njim dogaja, in mu pustimo, da se moti, da raziskuje. In šele prvo leto pove, kako naprej.