Pionirsko mesto na zahodni meji
NOVA GORICA – prvo mesto v zahodni Sloveniji.
Število prebivalcev (2015): 31.771
Indeks ISSO: 47,02 (39.mesto)
Proračun (2015): 48.672.576€
http://www.nova-gorica.si/
Nova Gorica je pionir pri prehodu na trajnostne oblike mobilnosti med slovenskimi kraji: mestna občina se je teh vprašanj sistematično lotila že pred dobrim desetletjem, ko so pripravili prvo strategijo trajnostne mobilnosti in uvedli brezplačni mestni promet. Število potnikov se je od tedaj močno povečalo, ob tem pa so uvedli vrsto drugih prijemov ter podprli izvajanje strategije trajnostne mobilnosti tudi z IT orodji.
Tudi drugače je Nova Gorica v marsičem zgledna občina. Najmlajše slovensko mesto je bilo med kandidati za nagrado Zlati kamen že leta 2013 in je takrat osvojilo visoko četrto mesto. Takrat smo zapisali, da gre bržkone za kraj, ki od vseh v Sloveniji najbolj poudarja svojo evropsko identiteto. To trditev lahko letos le ponovimo: Nova Gorica deluje izjemno povezovalno in sodeluje pri številnih skupnih projektih. To sodelovanje poteka še posebej intenzivno v okvirih Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki ga je Nova Gorica oblikovala skupaj s sosednjo občino Šempeter-Vrtojba in italijansko Gorico.
K boljšemu prometu.
Med cilji mestne strategije trajnostne mobilnosti so bili spodbujanje javnega potniškega prometa, spodbujanje nemotoriziranih oblik prometa (hoja, kolesarjenje), večja varnost in ureditev parkiranja. Četudi v medijih zasledimo ocene, da je strategija ostala na papirju (Primorske novice, 19.8.2014), to ne drži. Mestna občina je že leta 2006 uvedla brezplačni mestni javni promet ter povečala število linij in frekvenco voženj. Ob tem v mestu ves čas spremljajo gibanja potnikov in skušajo prevoz čim bolj prilagoditi njihovim potrebam. Že leta 2006 se je število letno prepeljanih potnikov povečalo s 165.000 na 290.000 (torej se je skoraj podvojilo), leta 2014 pa je bilo število prepeljanih potnikov že 450.000. Gibanje avtobusov in njihove načrtovane prihode na postaje je možno spremljati tudi prek spleta.
Mesto je močno razširilo omrežje kolesarskih stez, ki jih pred sprejetjem strategije skorajda ni bilo (ali pa so bile med seboj nepovezane). Ob tem sodeluje pri razvoju regionalnega in čezmejnega omrežja kolesarskih povezav. Res je, da vse pobude na tem področju niso enako uspešne: tako na primer sistem za čezmejno izposojo koles (sodelovanje z Gorico) ni uspel. V mestu so uredili modre cone za parkiranje, medtem ko sistema P+R še niso uspeli vpeljati.
Zgledno regijsko središče.
Za Novo Gorico velja vse tisto, kar smo zapisali že ob kandidaturi za nagrado Zlati kamen 2013: mesto deluje povezovalno in sistematično gradi vlogo regionalnega središča, ki skrbi zlasti za razvoj in prenos znanj. Praktično vsi večji projekti (razen »klasičnih« infrastrukturnih) so čezmejno obarvani. Morda je povezovalna retorika, značilna za čas vstopanja Slovenije v EU, zdaj nekoliko manj glasna: po drugi strani pa se zdi, da je čezmejno povezovanje v praksi vse bolj živo in predvsem ni omejeno le na bolj ali manj administrativne projekte, financirane z evropskim denarjem.
Med zanimivimi novejšimi pobudami, ki združujejo povezovalnost mesta in njegovo strateško usmeritev, je sodelovanje v projektu Icon. Projekt meri na »kooperativnost in inovativno podjetništvo«, jedro projekta pa je mreženje, ki se denimo kaže v vzpostavljanju čezmejnih grozdov. Teh je nastalo že kar nekaj: omenimo grozd 4 italijanskih in 3 slovenskih IT podjetij, ki želijo vzpostaviti močno središče »za visoko zmogljivo računalništvo in računalništvo v oblaku«. Grozd ima sedež v Kromberku.
Drug zanimiv čezmejni projekt je SEA, čezmejna pobuda za spodbujanje socialnega podjetništva. 14 javnih in zasebnih partnerjev ima med drugim namen oblikovati čezmejno agencijo za spodbujanje socialnega podjetništva v obliki evropske zadruge. Med projekti, ki so nastali v okviru te pobude, so Goriški vrtovi – pilotni projekt čezmejne virtualne tržnice za prodajo lokalno pridelane hrane.
Razvoj Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje za čezmejno povezovanje Nove Gorice, Šempetra-Vrtojbe in Gorice prinaša nove razsežnosti. Tri mesta pripravljajo skupno razvojno strategijo, ki vključuje vrsto projektov na področju zdravstva (povezovanje bolnišnic), logistike (skupno logistično vozlišče, povezovanje železnic), energetike, turizma, kulture in športa. Za izvedbo projektov v obdobju do leta 2020 je združenje EZTS GO lani iz skladov EU pridobilo 10 milijonov evrov.
Občina opojnih trenutkov
BRDA
Število prebivalcev (2015): 5.659
Indeks ISSO: 39,33 (151. mesto)
Proračun (2015): 6.847.602€
http://www.obcina-brda.si/
Vse do sedemdesetih let so Brda veljala za odročen in zaostal del Slovenije: tudi Brici srednjih let se še spomnijo lakote. Po letu 1991 se je začel hiter razvoj. Brda so se hitro in uspešno pozicionirala kot vrhunska vinorodna pokrajina: vzpon majhnih butičnih vinarjev, ki dosegajo zelo visoke cene in pobirajo nagrade na najprestižnejših tekmovanjih, se je začel prav v Brdih. V zadnjem času s Brda uspeli razviti v razmeroma kratkem času v vse bolj prepoznavno turistično destinacijo (že kar modno uspešnico), zanimivo za različne skupine obiskovalcev in z vse bolj »chic« nadihom.
Razvoj turizma v občini močno gradijo na briških vinih, pridelkih in hrani. Spretno oblikovan znak »Brda« s pozicijskim sloganom »Dežela opojnih trenutkov« in smiselno celostno podobo sodi med najuspešnejše primere občinskih blagovnih znamk pri nas. Pomemben vzvod za turistični vzpon Brd so številne prireditve. Promocijske aktivnosti občine so ciljno usmerjene na bližnje trge. Tako se Brda redno predstavljajo svojo turistično ponudbo na sejmih po avstrijski Koroški. Brici so prvi v Sloveniji ponudili obiskovalcem možnost, da si izposodijo električni skuter in električna kolesa ter si tako ogledajo kraj na neposreden in okolju kar najbolj prijazen način.
Recept za uspeh.
Občinske aktivnosti so pomembne, a za uspeh Brd kot turistične destinacije so bistvena vendarle prizadevanja prebivalcev: očitno je recept uspeha dobro ujemanje med zasebno pobudo hotelirjev, gostincev, vinarjev, kmetov, čebelarjev, sadjarjev in drugih pridelovalcev hrane na eni strani ter občino na drugi. Ob tem pa moramo omeniti tudi dejavnost društev (npr. Društva oljkarjev), ki v tem prepletu ravno tako igrajo pomembno vlogo.
Lani zaključena prenova renesančnega dvorca Vipolže velja za zgledno; dvorec je prejel mednarodno priznanje za najlepše obnovljeni kulturni spomenik. Skrb za kulturno dediščino je za občino očitno prednostna naloga; pred dvorcem Vipolže je bil glavni občinski projekt celovita obnova srednjeveške vasi Šmartno. V obeh primerih občina ni poskrbela le za zidove, ampak tudi za vsebino. Šmartno je tako že postalo osrednja turistična atrakcija v občini, dobilo je nov hotel, vrsto gostinskih lokalov (tudi s tipičnimi briškimi jedmi) in kulturno-informacijski center (Hiša kulture), ki gosti številne razstave, predavanja in druge prireditve. Vse to je prispevalo k temu, da so lani Brda lahki vpisali med evropske destinacije odličnosti (EDEN).
Najprijetnejši kraj prihodnosti
TRŽIČ
Število prebivalcev (2015): 14.932
Indeks ISSO: 42,47 (112. mesto)
Proračun (2015): 15.912.061€
http://www.trzic.si/
Bo Tržiču uspela preobrazba iz industrijskega v postindustrijski kraj z visoko kakovostjo bivanja in gospodarstvom, temelječem na storitvah? Majhno gorenjsko mesto se sooča z velikimi razvojnimi izzivi. Tradicionalna industrija, na kateri je slonel razvoj kraja v polpreteklem obdobju, je v zatonu. Obenem se je v krizi znašla tudi klasična turistična ponudba kraja (zelene zime in zaprtje smučarskega središča Zelenica). Kot odgovor na te izzive so v Tržiču pripravili novo razvojno strategijo, ki se močno naslanja na tradicijo in prek tega izhaja iz identitete kraja. Strategija sodi med bolj ambiciozne občinske strategije pri nas. Občina Tržič se je uvrstila med kandidatke za nagrado Zlati kamen zaradi teže izzivov, s katerimi se sooča na eni strani, in široko zasnovane ter sodobne strategije na drugi. Strategija je podprta s številnimi razvojnimi projekti; če uspe, je lahko dober kažipot za številne druge kraje, ki se soočajo s podobnimi problemi.
Izhodišče: »naravni kapital« kraja.
V teh razmerah je nastala razvojna strategija, ki skuša izhajati iz »naravnega kapitala« kraja in posebej poudarja vzdržen prostorski ter okoljski razvoj. V strategiji lahko zasledimo tri vsebinske poudarke. Prvi je naslanjanje na tradicijo. Ta del uresničujejo s poudarjeno skrbjo za kulturno dediščino. Druga smernica je poudarjena skrb za trajnostni razvoj: strategija omenja tudi energetsko samozadostnost in razvoj ekološkega kmetovanja kot dva od glavnih ciljev. Tretji poudarek je skrb za socialno vzdržen razvoj.
Pomemben gradnik strategije je tudi podmena, da naj bi za Tržič pot iz industrijskega v postindustrijski vodila skozi turizem. Vizija občine: »Tržič bo postalo najprijetnejše mesto v Sloveniji«.
Toda tudi na področju turizma razvoj ni brez težav. Zaradi krize smučišča je Tržič med kraji v Sloveniji, kjer se je število turistov v petih letih relativno najbolj upadlo. Odgovor na to krizo skušajo najti v občini z novo ponudbo. V prenovljeni planinski koči na Zelenici so vzpostavili gorniški učni center, ki je vsaj po besedah župana »zgodba o uspehu«. Veliko rast obiska beleži tudi prenovljeni bazen, ki se mu po novem reče Gorenjska plaža. Pomembno vlogo pri vabljenju obiskovalcev imajo tudi pot skozi geološko izjemno zanimivo Dolžanovo sotesko ali učna pot skozi zavarovani gozd Udin boršt. Vsaj po podatkih, ki jih objavlja občina, je letos na področju turizma prišlo do preobrata in Tržič ponovno beleži znatno rast števila obiskovalcev.
Osrednja in JV Slovenija
2. regija: Zelena prestolnica Evrope
LJUBLJANA – prvo mesto v osrednji in jugovzhodni Sloveniji
Število prebivalcev (2015): 287.347
Indeks ISSO: 55,48 (1. mesto)
Proračun (2015): 382.734.860€
http://www.ljubljana.si/si/mol/
Ljubljana je edina občina, ki je že tretjič med kandidatkami za Zlati kamen. Obenem je naša prestolnica edino mesto, ki je dvakrat prejelo evropsko nagrado za trajnostno mobilnost. V letu, ko r posebno pozornost namenjamo prav okolju prijaznim prometnim rešitvam, se Ljubljani ne moremo izogniti: na tem področju je Ljubljana »zmagovalka« tako v absolutnem kot v relativnem pogledu: nobena druga občina v Sloveniji ne namenja tolikšnega deleža proračuna za trajnostno mobilnost in – vsaj med kandidatkami – nobena nima niti približno tolikšnega deleža kolesarskih stez.
A tudi če bi trajnostna mobilnost ne bila rdeča nit izbora: Ljubljana je v enem letu naredila napredek, ki je preprosto izjemen. Uspešno je zaključila uvajanje deljenega prometnega prostora (shared space) na Slovenski cesti. Na mestni občini so pripravili vrsto novih rešitev, s katerimi spodbujajo vključevanje občanov v aktivnosti in (posredno) v odločanje. Ljubljana ima podjetniško pospeševalno okolje, ki je po kakovosti neprimerljivo s katerimkoli drugim krajem v Sloveniji. Tudi leta 2015 je Ljubljana prejela vrsto svetovnih priznanj, hiter napredek mesta pa smo zaznali tudi z indeksom ISSO, ki je prestolnico prvič postavil na prvo mesto.
Trajnostna mobilnost.
Med argumenti, zakaj je mesto dvakrat prejelo evropsko priznanje za trajnostno mobilnost, so ukrepi, kot je uvedba kartice Urbana, zelo uspešen projekt BicikeLJ, ki pomembno prispeva k prehodu od individualnega motoriziranega prometa na kolesarjenje (in hojo), uvajanje čistejših energentov za pogon vozil LPP in zlasti dosledno sistematičnost pri uvajanju strategije trajnostne mobilnosti.
Tem argumentom lahko dodamo vrsto novih. Leta 2015 je Ljubljana zaključila projekt zapiranja Slovenske ceste za promet in uvedbe skupnega prometnega prostora (shared space). Kakor lahko ocenimo, je projekt uspešen. Mesto vztrajno širi območja s plačljivim parkiranjem in na ta način postopno omejuje avtomobilski promet. Ob tem širi sistem P+R. Kot zelo uspešno lahko s pomočjo podatkov ocenimo tudi širitev omrežja LPP v medkrajevnem prometu: samo v letu 2014 se je število voženj v tem delu povečalo za tretjino!
Kar štiri petine slovenskih električnih vozil je registriranih v Ljubljani. V Ljubljani imajo trenutno 52 polnilnic – veliko jih je v zasebni lasti, a še vedno na javnih površinah. Mesto je kot prvo v Sloveniji sprejelo tudi posebno strategijo za elektromobilnost. Na mestni občini sprejemajo tudi odloke za pozitivno diskriminacijo vozil na električni pogon (brezplačno parkiranje, uporaba dodatnega voznega pasu, prednost pri postavitvi v vrsto za električne taksije in podobno).
Ljubljana se je prvič uvrstila na lestvico 20 kolesarjem prijaznih mest na svetu, ki jo objavlja revija Wired. V okviru »the Copenhagenize Index 2015« so ocenjevali 122 mest, na končno lestvico kolesarjem najbolj prijaznih mest se jih je uvrstilo 20, med njimi je prvič tudi Ljubljana (na 13.mestu).
Zelena prestolnica Evrope.
Pomen priznanja, ki ga je Ljubljana prejela, zelo dobro povzemajo uvodne besede na novi spletni strani o »zeleni Ljubljani«: »Ljubljana je naziv Zelena prestolnica Evrope 2016 prejela, ker smo po besedah Evropske komisije naredili največ sprememb v pravo smer v najkrajšem časovnem obdobju.« Med razlogi, da je Ljubljana prejela priznanje, so še: tri četrtine mesta je zelenih površin, Ljubljana ima štiri krajinske parke, na prebivalca skupaj kar 560 kvadratnih metrov zelenih površin. Je na prvem mestu po deležu ločeno zbranih odpadkov med glavnimi mesti (64 odstotkov), brez pomena pa ni tudi čista in zdrava pitna voda, ki je ni treba čistiti.
S priznanjem se je Ljubljana še bolj zasidrala na evropski in svetovni zemljevid in postaja prava turistična uspešnica. V letu 2015 je Ljubljana dobila še eno priznanje tudi na področju turizma: uvrstila se je na seznam najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu, prav tako pa je v kategoriji turističnih destinacij prejela nagrado Turizem za prihodnost 2015.
Kot dobro prakso moramo omeniti tudi zelo uspešno spodbujanje množičnega športa: Ljubljanski maraton in kolesarski maraton Franja sta dogodka, ki že dolgo nimata le lokalnega pomena, ampak uvrščata Ljubljano na svetovni zemljevid.
Na poti proti pametnemu mestu.
Ljubljana smiselno uporablja sodobne informacijske tehnologije in prijeme (na primer družbena omrežja). Tudi na poti proti pametnemu mestu (po novem »mestu prihodnosti«) je Ljubljana od vseh slovenskih krajev prišla najdlje. Za spremljanje aktivnosti, povezanih z gradnjo sistemov za pametno mesto zlasti na ravni okolja, so v mestni občini pripravili ločeno spletno stran. Stran je usmerjena izrazito interaktivno in spodbuja meščane, naj prispevajo svoje poglede in pobude za razvoj mesta.
Ljubljana ima tehnološki park in vrsto podjetniških inkubatorjev z zelo različnimi vsebinami. Tudi po tej plati močno izstopa in je neprimerljiva s katerimkoli krajem v Sloveniji. Lani odprti zasebni pospeševalnik ABC je zaradi inovativnega modela privabil že na začetku 60 mednarodnih investitorjev ter globalno usmerjenih start-up projektov iz Slovenije in tujine ter postal največji projekt te vrste v JV Evropi.
Od slamnikov k inovativnim tehnologijam
DOMŽALE
Število prebivalcev (2015): 35.159
Indeks ISSO: 47,62 (35. mesto)
Proračun (2015): 31.035.734€
Domžale bi najbolje opisali kot kraj, ki je nekje ravno vmes med mesto Ljubljano in gozdnatim podeželjem hribov onkraj ljubljanske kotline. Na eni strani imamo vrsto elementov, značilnih za slovensko podeželje, začenši z močno razvitim prostovoljstvom. Na drugi imamo močno industrijo s podjetjem Helios, ki je bilo po podatkih Evropske komisije med najinovativnejšimi v Evropi. Nova občinska strategija (razvojni program) poudarja inovativnost in inteligentno upravo, dve značilni razvojni usmeritvi prvih desetletij 21. stoletja. Ta program sodi na žalost med redke občinske strategije pri nas, ki posebej poudarjajo inovativnost.
Kar pri programu dodatno prepriča, je njegova celovitost: izpuščen ni noben od pomembnih gradnikov sodobne lokalne strategije, od socialne kohezije, skrbi za ranljive skupine prebivalstva pa do spodbujanja rabe čistejših energetskih virov in zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Ob tem se program zavestno opira na podjetniško tradicijo kraja.
Podjetništvo.
Da v Domžalah posebej poudarjajo pomen podjetništva, ni naključje: kraj je v času prejšnjega režima veljal za oazo zasebnega podjetništva, ki ni bila edinstvena le v slovenskem, ampak tudi v jugoslovanskem merilu. V razvojnem programu posebej poudarjajo pomen inovativnega gospodarstva, vendar program ni med tistimi, ki bi predvideval na področju pospeševanja podjetništva aktivnejšo vlogo občine. Po programu so glavne naloge občine usmerjene v zagotavljanje osnovne infrastrukture za gospodarstvo (poslovne cone), ob tem pa usposabljanje in izobraževanje, povezovanje in spodbujanje javno-zasebnih partnerstev.
V občini načrtujejo oblikovanje podjetniškega inkubatorja, kjer naj bi imela »prednost visokotehnološka in inovativna podjetja z visoko dodano vrednostjo in zlasti tista, ki pomenijo nove dejavnosti s področja biotehnologij, informatike, nanotehnologij, kibernetike in tista, ki bi pripomogla k oblikovanju grozdov na področju že razvitih dejavnosti v občini: kemična, papirna in tekstilna industrija.« Občina naj bi podpirala tudi ustanovitev centra kreativnih industrij. Oboje je za zdaj še v fazi zamisli.
V Domžalah so dobro prepletli razvojno vizijo, identiteto kraja in kulturno dediščino. Bistven element slednje je obrtna tradicija kraja. Ob muzeju slamnikarstva so lani odprli tudi slamnikarsko pot po občini. Tematska pot povezuje 12 »postaj dediščine«, ohranjenih stavb in lokacij, povezanih s slamnikarstvom, ki je konec 19. stoletja Domžale spremenilo v eno od središč industrializacije v Sloveniji.
Nove izpušne cevi za hitrejši razvoj
ČRNOMELJ
Število prebivalcev (2015): 14.523
Indeks ISSO: 39,42 (148. mesto)
Proračun (2015): 15.419.122€
Zakaj je Črnomelj med kandidati za nagrado Zlati kamen? Na kratko: ker so v občini uspeli privabiti k sebi eno od najbolj dinamičnih podjetij v Sloveniji. Selitev proizvodnje družbe Akrapovič prispeva k reševanju glavnega problema v kraju in širše (brezposelnosti), lahko pa pomembno prispeva tudi k razvojnemu preobratu v kraju. Ob tem so v občini zelo aktivni, posebej bogate in zanimive projekte pa imajo na področju varstva naravne in kulturne dediščine. Prav tu Črnomelj močno izstopa in to ne glede na to, da je občina na razvojno problematičnem območju: pogled na vrednost ključnih kazalnikov to zelo jasno izpričuje.
Družba Akrapovič naj bi v Beli krajini v prihodnjih nekaj letih zaposlovala do 800 ali tudi več ljudi. Res je, da občina ni bila ključna za odločitev o selitvi proizvodnje. Toda kakor lahko ocenimo, so v občini naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi do prihoda podjetja Akrapovič res prišlo. Predsednik družbe Igor Akrapovič je nekajkrat zagrozil, da bo delovanje zaradi podjetništvu zelo neprijaznih ukrepov na ravni države preselil ven iz Slovenije, večkrat pa je tudi posebej omenil, da je bil zadovoljen s sodelovanjem z črnomaljsko županjo (pa tudi z županom Ivančne Gorice).
Bogata razvojna aktivnost.
Seznam projektov občine Črnomelj je tudi sicer izjemno obsežen, še zlasti če upoštevamo, da gre za območje, ki sodi med razvojno bolj problematične. Ta seznam je celovit in ne izpušča nobenega od pomembnih momentov: od temeljne infrastrukture (kot povsod sta bila v ospredju v zadnjem obdobju zlasti vodovod in odvajanje ter čiščenje odpadnih vod) prek podjetništva (zlasti poslovne cone) do varovanja kulturne in naravne dediščine.
Kljub omejenim sredstvom so se v mestu izjemno temeljito lotili projekta prenove in zaščite starega mestnega jedra. Za ta namen so pripravili strateški načrt, ki meri tako na zaščito kulturnih in naravnih spomenikov v starem mestnem središču kot tudi na dvig kakovosti življenja prebivalcev in rast števila turistov. Obnovili so že mestno muzejsko zbirko in del gradu. Za del jedra so rešitve pripravili študenti arhitekture na delavnici. Sodelovanje s študenti sodi med primere, kako iznajdljivi znajo biti Črnomaljci. Tako občina denimo poskrbi za zbiranje in obnavljanje oziroma popravilo starih koles, ki jih potem nameni šolam in vrtcu.
Vrsta projektov, v katere je vključen Črnomelj, meri tudi na ohranjanje naravne dediščine. Omenimo le projekt, povezan z ohranjanjem biodiverzitete plitvega belokranjskega krasa. V ta namen so v občinskem načrtu razvojnih programov predvideli kar 2,5 milijona evrov – gre za enega od največjih naravovarstvenih projektov v Sloveniji.
Od Koroške do Posavja
Naprej od »industrializacije in elektrifikacije«
VELENJE – prvo mesto v regiji od Koroške do Posavja
Število prebivalcev (2015): 32.736
Indeks ISSO: 48,55 (28. mesto)
Proračun (2015): 43.218.007€
http://www.velenje.si/
Ko gre za prijeme na področju trajnostne mobilnosti, mestna občina Velenje močno izstopa: mestni promet je brezplačen, avtobuse poganja plin, sistem za avtomatsko izposojo koles so razvili kar sami (Šolski center Velenje) in ga razširili tudi na sosednji Šoštanj. Zgledno je tudi to, da v Velenju te prijeme nadgrajujejo z informacijsko tehnologijo in se s tem pripravljajo za vstop med ti. pametna mesta. Prav zaradi teh razlogov se je Velenje že lani uvrstilo med kandidatke za nagrado Zlati kamen; da kandidaturo letos ponavljamo, so nas najbolj prepričali prav prijemi na področju trajnostne mobilnosti (ki so glavni poudarek letošnjega izbora), a tudi siceršnja raven aktivnosti mestne občine.
Četudi Velenje še nima posebne strategije trajnostne mobilnosti (priprava je v načrtu), sodi ta mestna občina med kraje, ki so na tem področju naredili največ – in dosti več od številnih krajev, ki imajo vse strateške dokumente. Že ko smo lani ocenjevali splošno trajnostno usmeritev občine, smo prometne rešitve uvrstili na prvo mesto. Mestni promet (Lokalc) je brezplačen – gibanje mestnih avtobusov je možno spremljati prek spleta (in s tem prek mobilnih aplikacij). Velenje je vključeno v projekt GUTS – Green Urban Transport System, ki je namenjen uvajanju (in promoviranju) inovativnih in trajnostnih rešitev javnega prometa. Dolgoročni cilj projekta je tudi energetska samozadostnost teh sistemov. Lokalci vozijo na plin, v mestu pa se že pripravljajo na prehod na vodikov pogon. Velenje ima svoj sistem za avtomatsko izposojo koles (BICY). Sistem so razvili sami (Šolski center Velenje), razpoložljivost koles na posamezni postaji pa je možno zasledovati z isto aplikacijo (GUTS) kot gibanje avtobusov – aplikacija je prijazna do uporabnikov in vključuje GoogleMaps zemljevide (in satelitske karte). Pomembna novost: leta 2014 se je v sistem vključil tudi Šoštanj.
Uporaba informacijske tehnologije.
Velenje je med bolj »digitalnimi« slovenskimi občinami: prav aplikacija GUTS pomembno vpliva na uporabnost mestnega prometa in sistema za izposojo koles. Velenje nima le številnih wi-fi točk, ampak jim je dodalo tudi wi-fi karto, ki kaže pokritost z brezplačnim wifi signalom. Seje mestnega sveta je možno spremljati v živo prek spleta. Velenje je edino slovensko mesto, ki je vključeno v projekt RFSC – Referenčni okvir za trajnostna mesta in tako testno uporablja spletno orodje za spremljanje trajnostne razvojne strategije. Energetsko knjigovodstvo, ki so ga za javne stavbe začeli sistematično uvajati že leta 2008, je izvrstno izhodišče za uvedbo tehnologij za pametno mesto (kar je zamisel, s katero se spogleduje nova Trajnostna urbana strategija).
Mesto mladih.
Velenjska strategija za mlade (Lokalni program razvoja delovanja mladih v MOV 2016-2020)kaže na izredno celovit pristop, ki predvideva številne aktivnosti (od kulturnih do spodbujanja podjetništva med mladimi), posebej pa se loteva tudi posameznih ožjih skupin mladih, tudi takšnih z manj priložnostmi ali s posebnimi potrebami. Program vključuje tudi poročilo o že opravljenih aktivnostih na zelo različnih področjih, med drugim skrb za socialno varnost, prostovoljstvo, skrb za mobilnost mladih, vključevanje mladih v odločanje in dokaj bogato kulturno življenje (festivalska dejavnost vključuje tudi edini glasbeni festival na svetu, ki je posvečen nasedlim kitom…).
Mladim je namenjen tudi mestni podjetniški inkubator Standard. Inkubatorju so v zadnjem času dodali tudi sodoben coworking prostor, kjer lahko deluje 40 »startupovcev« ali »freelancerjev«.
Razvojna energija.
Večino ugotovitev lahko povzamemo po lanski analizi. Mesto namenja veliko pozornost okoljskim vprašanjem. Energetska sanacija stavbne ostaja le pri razvoju pasivnih sistemov, ampak vključuje aktivne pristope: sončne elektrarne na javnih objektih, kogereneracijska enota na podružnični OŠ Škale, raziskovanje možnosti za uporabo geotermalnih virov, sistem daljinskega hlajenja stavb ipd. Mestna občina vključuje v sistem javne razsvetljave sončno in vetrno energijo. Velenje je pristopilo h Konvenciji županov in podpisala zavezo, da bodo v kraju zmanjšali emisijo CO2 za 20 odstotkov do leta 2020. Velenje je že od leta 2003 zmanjšalo te emisije za več kot 20 odstotkov.
Mestnemu parku so v Velenju ob prenovi dodali povsem nove izobraževalne in ozaveščevalne vsebine. Ta vsebine so osredotočene zlasti v demonstracijskem energetsko pasivnem objektu. Ob tem so v parku postavili edinstven tematski doživljajski park na temo trajnostne rabe in proizvodnje energije. Tudi na področju skrbi za različne socialne skupine (od starejših do invalidov) so v mestu pripravili širok spekter aktivnosti. Velenje je tudi »otrokom prijazno mesto« po merilih UNICEF. V okviru tega projekta so razvili varne točke, kamor se lahko zatečejo ogroženi otroci. Lepicenter je projekt celovite prenove mestnega središča. Da je bil projekt uspešen, bržkone dokazuje, da je Velenje leta 2015 prejelo priznanje za najlepše urejeno večje mesto v Sloveniji.
Mojstri majhnih korakov
RADLJE OB DRAVI
Število prebivalcev (2015): 6.245
Indeks ISSO: 40,09( 139. mesto)
Proračun (2015): 8.897.317€
http://www.obcina-radlje.si/
Občino Radlje ob Dravi odlikuje več stvari. Prvič, občina je zelo aktivna – prav zaradi spektra aktivnosti so se Radlje že uvrstile med kandidate za nagrado Zlati kamen. Drugič, nekatere občinske projekte odlikujejo domiselne rešitve, s katerimi povezujejo več ciljev in z majhnimi sredstvi dosegajo dobre učinke. Prav na področju trajnostne mobilnosti so Radlje lahko zgleden primer, kako lahko kraj brez večjih naložb dosega pomembne učinke na tem področju vsaj na demonstracijski ravni.
Občina je bila med prvimi z električno polnilnico (v načrtu je še druga), kupila pa je tudi avto na električni pogon. Ob tem občina skrbi z vrsto sistematičnih aktivnosti za promocijo in ozaveščanje prebivalcev o pomenu trajnostne mobilnosti. Noben kraj v Sloveniji ni tako posvojil projekta Prostofer, ki združuje trajnostno mobilnost, prostovoljstvo in skrb za starejše (in otroke). Starejše osebe (ali otroci v posebnih situacijah), ki potrebujejo prevoz, pokličejo na brezplačno številko Mreže Matija, ki organizira prevoz: poišče prostovoljca (prostofer – prostovoljni šofer) in – samo v Radljah ob Dravi – rezervira občinski avto na električni pogon.
Domiselni projekti.
Samo v letu 2014 naj bi v Radljah izpeljali okrog 20 projektov (kar je seveda povezano z zaključevanjem evropske finančne perspektive). Nabor teh projektov je zelo pester. Večina je seveda infrastrukturno obarvanih, a ne vsi. Prav pogled na te »druge« projekte daje zanimivo podobo o tem, kako deluje občina in kako zna med seboj povezovati različne cilje in z majhnimi sredstvi dosegati dobre učinke. Samo kot primer: občinski sadovnjak je občina postavila skupaj z lokalnim sadjarskim in čebelarskim društvom – na ta način skrbijo za ohranjanje (in promocijo) 51 starih avtohtonih vrst jabolk. Stranski učinek je zdravo sadje, ki ga dobijo otroci v šoli in vrtcu za malico, del sadja pa predelajo v sok in mošt, kar na občini uporabljajo kot protokolarno darilo.
Svojevrsten dokaz izjemne aktivnosti občine je tudi dejstvo, da so Radlje ob Dravi bržkone slovenski prvak po številu različnih priznanj in certifikatov (več jih ima verjetno le še Ljubljana). Radlje so mladim prijazna občina, otrokom prijazno UNICEFovo mesto, starosti prijazna občina, občina po meri invalidov, vključene so v Entente florale Europe (cvetlicam prijazna občina?) in v aktivnosti Mayors for Peace.
Prestolnica eko-turizma?
ŽALEC
Število prebivalcev (2015): 21.329
Indeks ISSO: 41,31 (127. mesto)
Proračun (2015): 17.964.000€
www.zalec.si
Kar je pri Žalcu naravnost neverjetno, je prepričljivost turistične zgodbe, ki so jo uspeli splesti tako rekoč iz nič: razen arheološkega parka v Šempetru občina nima omembe vrednih znamenitosti, ne morja, ne termalnih vod in ne hribov, ampak le hmeljarsko tradicijo in nekaj zelene pokrajine (kot jo imajo skoraj vsi kraji v Sloveniji). Žalec odlikuje vzoren strateški in sistematičen pristop na področju turizma: v center strategije so postavili identiteto kraja, ob tem pa celotno ponudbo smiselno oprli na »zeleno«, oziroma na sodobne »eko« trende. Preplet storitev, izdelkov in tega »eko« pozicioniranja sodi med prepričljivejše primere občinskega turističnega razvoja pri nas.
Žalec tako nima le »navadnega« krajevnega muzeja, ampak ima prvi slovenski »ekomuzej« hmeljarstva in pivovarstva. V občini so prirejali Ekofeste (serija dogodkov leta 2013), gradijo eko-kamp in so postavili vrsto ekoloških učnih poti. Omenili bi lahko še bioenergetski park Nivo, vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin in zeliščni park. Kot so zapisali na spletni strani, ime »ekomuzej« izhaja iz »njegove povezanosti z okoljem in ljudmi«. Zanimivejši del tega muzeja so vstopno-informacijske točke v vseh občinah Spodnje Savinjske doline, predvsem pa številne prireditve, ki se opirajo na hmeljarsko tradicijo v občini.
Občina zelenega zlata.
Žalec razvija turizem z lastno blagovno znamko (pozicijski slogan: Žalec – v objemu zelenega zlata), ki se opira prav na to hmeljarsko tradicijo. Zeleno zlato je ob tem registrirana blagovna znamka v lasti občine – namenjena je trženju ekološko pridelane hrane in turistične ponudbe v občini. Pridelki in izdelki z znamko Zeleno zlato so na voljo v občinski trgovini Savinjski hram. Vsi ti elementi tvorijo zaokroženo ponudbo, ki je smiselno medsebojno povezana. Ponudba se navezuje neposredno na identiteto kraja, ki temelji prav na hmeljarski tradiciji.
Na splošno je Žalec precej aktivna občina, ki namenja veliko sredstev prav za trajnostno obarvane projekte – to daje »zeleni« turistični usmeritvi verodostojnost. Sodeč po načrtu razvojnih programov so za energetske sanacije v občini namenili skupaj 3,8 milijona evrov. Za kulturno dediščino so namenili 2,5 milijona (arheološki park Šempeter), za krajinski park ribnik Vrbje nekaj manj kot 200.000, za ekološki kamp 2,5 milijona, za zelenice in parke pa še pol milijona evrov. Občinska strategija izrecno poudarja tudi prehrambno samooskrbo in v skladu s tem je v načrtu namenjenih 60.000 evrov za projekt Urbanih vrtov.
Vzhodna Slovenija
Skriti preboj najstarejšega mesta
PTUJ – prvo mesto v vzhodni Sloveniji
Število prebivalcev (2015): 23.151
Indeks ISSO: 46,13 (54. mesto)
Proračun (2015): 26.835.542€
http://www.ptuj.si/
Ptuj si je kandidaturo prislužil kot strateško upravljana občina. Kakovost tega pristopa kaže že to, da so v mestu v desetletju uspeli doseči ali preseči večino kvantitativno postavljenih ciljev iz integralnega razvojnega programa, pripravljenega leta 2005. Lahko bi celo rekli, da je na Ptuju prišlo do skritega razvojnega preboja, ki je mesto v desetih letih spravilo nad slovensko povprečje.
Razvoj ne poteka brez težav, a strategija je bila vsaj do zdaj podprta s smiselno izbranimi projekti. Tudi kakovost upravljanja občine je nad povprečjem: o tem priča tudi certifikat ISO9001. Navdušuje tudi hitra reakcija mestne oblasti ob pomembnih arheoloških odkritjih lani jeseni: v mestu so takoj sprožili poseben projekt za vzpostavitev arheološkega parka. Tudi na področju trajnostne mobilnosti je mestna občina nad slovenskim povprečjem, v leta 2014 sprejeti okoljski strategiji pa za to področje namenja znatna sredstva.
Preobrat.
Kakor lahko ocenimo iz dostopnih podatkov, je mesto dosledno strateško vodeno. Razvojna strategija mesta je bila pripravljena leta 2005, vključevala pa je jasne cilje in merila. V grobem je bil glavni cilj strategije, da mora mestna občina doseči povprečno raven kazalnikov za ključna področja, kot so demografija, gospodarstvo, trg dela in življenjski standard. Ta cilj je bil seveda povezan z oceno, da je mesto razvojno zaostajalo.
V grobem bi lahko rekli, da je mestna občina dosegla in presegla precej ciljev, ki si jih je zastavila v svoji strategiji iz leta 2005. Posebej dinamičen je bil podjetniški razvoj in s tem povezana gibanja na trgu dela. Lahko bi govorili, da je na Ptuju prišlo do skritega preobrata, do manjšega razvojnega preboja, ki je mesto v desetih letih spravilo nad povprečje. Žal se ta gibanja še niso pokazala na vseh področjih, zlasti ne pri demografskih gibanjih.
Strateški proces se s tem dosežkom ni ustavil. V mestu so lani oblikovali novo okoljsko razvojno strategijo za obdobje 2014-2020. To je pregledno strukturiran dokument s konkretnimi cilji in aktivnostmi na štirih področjih: vodni viri, trajnostna energija, trajnostna mobilnost in ohranjanje naravnega okolja. Dokumentu bi težko očitali neambicioznost: ocenjena okvirna vrednost projektov, ki jih strategija predvideva, znaša skoraj 84 milijonov evrov (celoten letni proračun se je v zadnjih letih gibal okrog 27 milijonov). To bo bržkone zelo trd oreh. Da se na Ptuju zavedajo pomena trajnostnega razvoja in da znajo izpeljati projekte na tem področju bi utegnil kazati primer prenove javne razsvetljave: po letu 2008 so sodeč po načrtih razvojnih programov za to področje uspeli zbrati skoraj 5 milijonov evrov. Letos so v mestu začeli s pomočjo javne razprave oblikovati novo razvojno vizijo. Sistematično kakovost upravljanja so utrdili tudi tako, da so pridobili certifikat ISO 9001.
Arheologija kot razvojna priložnost.
Če v najstarejšem slovenskem mestu ne bi zelo skrbeli za kulturno dediščino, si ne bi zaslužili biti med kandidati za Zlati kamen. Obnova Dominikanskega samostana sodi med največje mestne projekte v zadnjem času (6,3 milijona evrov v letošnjem proračunu).
Posebej nas je navdušila hitra reakcija mestne občine, ki so jo sprožila najnovejša arheološka odkritja v mestu. To jesen so arheologi s pomočjo geofizičnih metod na griču Panorama najverjetneje odkrili staro mestno jedro rimske Petovione. V mestu so že prej razmišljali o arheološkem parku na tem območju, po odkritju pa so takoj »sprožili velik projekt«, oblikovali multidisciplinarno strokovno skupino in že prijavili projekt skupaj z madžarskim mestom Veszprem na evropski razpis.
Graditelji mostov
GORNJA RADGONA
Število prebivalcev (2015): 8.473
Indeks ISSO: 38,38 (163. mesto)
Proračun (2015): 17.946.011€
http://www.gor-radgona.si/
Zakaj je Gornja Radgona med kandidatkami za Zlati kamen 2016? Predvsem zaradi povezovalnosti. Gornja Radgona s sosednjo avstrijsko Radgono (Bad Radkersburg) gradi mostove med Slovenijo in Avstrijo in to dobesedno. Mesti sta skupaj uredili obrežje Mure in v nekdanjem obmejnem pasu (kjer so jugoslovanski vojaki še konec osemdesetih let streljali na begunce) je nastal park, mesti pa sta tudi vizualno postali (spet) povezani. Radgoni tudi sicer zgledno sodelujeta, to sožitje pa ima poseben pomen prav v času, ko meje v Evropi ponovno niso več le simbolne. Še več: Gornja Radgona je med slovenskimi kraji, ki jih je najbolj prizadela begunska kriza, pri tem pa so se v kraju izkazali s humanitarnim ravnanjem in zgledno ravnijo tolerantnosti.
Tesno sodelovanje slovenske in avstrijske Radgone na nekaterih področjih prerašča v skupni razvoj. Vrhunec sodelovanja do zdaj je bil projekt Skupaj: skupni urbani in krajinski razvoj obrežij reke Mure na obeh straneh meje, zlasti na območju obeh bivših mejnih prehodov. Na tem območju je nastal nov park s sprehajališčem, otroškim igriščem in ploščadjo nad reko, ki je obenem pristan za čolnarje. Že v prejšnjem desetletju sta občini skupaj obnovili most čez Muro. Pismo o partnerskem sodelovanju sta občini podpisali že leta 2003. S tem pismom sta se kraja zavezala, da bosta gradila skupne projekte in postavljala skupne cilje v okviru »oblikovanja skupne Evrope«. Mesti zdaj pripravljata projekt Skupaj II., ki meri na sredstva v finančni perspektivi 2014-2020. Novi projekt vključuje prometno infrastrukturo (nov most), nadaljnjo ureditev obrežja ter biosferni park.
Pomembno je, da sodelovanje ne ostaja na ravni občinskih struktur in »črpanja evropskih sredstev«. Sodelovanje zajema zelo različne skupine: tesno sodelujeta župnišči, organizirata čezmejna srečanja in skupne maše. Med seboj so se povezali mladi obeh krajev: na začetku decembra so v Gornji Radgoni predstavili čezmejni zemljevid s ponudbo za mlade (sodelovali so mladi iz petih krajev, dveh avstrijskih in treh slovenskih). Povezovanje občine ne ostaja omejeno le na skupne projekte z avstrijsko Radgono. Gornja Radgona sodeluje v vrsti drugih razvojnih projektov s sosednjimi kraji v Sloveniji, pa tudi z avstrijskimi, madžarskimi in hrvaškimi občinami.
Od sejmov do penine.
Tudi brez čezmejnega sodelovanja bi Gornji Radgoni težko očitali razvojno pasivnost. V Radgoni so spretni pri pridobivanju denarja iz evropskih virov, kar kaže bogat nabor mednarodnih projektov, v katere je občina vključena. V mestu so uspeli obnoviti staro jedro s kulturnim domom in muzejem (mimogrede, v Gornji Radgoni je muzej ur, verjetno edini v Sloveniji). Mesto je nosilec certifikata Mladim prijazna občina, to prijaznost pa dokazuje tudi z aktivnostmi (mladinski center, programi za mlade, štipendiranje, informacijski dnevi za poklicno usmerjanje ipd.). Med pomembnimi projekti je tudi energetsko varčna javna razsvetljava na celotnem območju občine. Mesto je oblikovalo tudi svojo blagovno znamko, ki se navezuje na dva pomembna »izdelka« kraja (Gornja Radgona – mesto sejmov in penine).
Naše drugo mesto
MARIBOR
Število prebivalcev (2015): 111.735
Indeks ISSO: 44,81 (72. mesto)
Proračun (2015): 94.509.880€
Mestno občino Maribor smo uvrstili med kandidatke za nagrado Zlati kamen iz treh razlogov: prvič, bila je med prvimi, ki so se začele sistematično ukvarjati s področjem trajnostne mobilnosti. Drugič, je med maloštevilnimi občinami, ki aktivno iščejo investitorje in pri tem iščejo povezave tudi na globalni ravni. Med prvimi rezultati je podpis treh sporazumov s podjetji iz kitajskega mesta Nanchang (december 2015). Tretjič, mesto skuša biti zgledno pri vključevanju prebivalcev v odločanje in je kot prvo v Sloveniji začelo pilotno uvajati projekt participatornega proračuna, kjer o investicijah odločajo prebivalci. Vse to daje vsaj na prvi pogled precej drugačno podobo Maribora kot je tista, ki nam jo dajejo mediji. Da v mestu ni tako črno, kot bi sklepali po medijski podobi, dokazujejo tudi gibanja nekaterih najpomembnejših kazalnikov v sistemu ISSO. Ta gibanja niso slaba – še vedno pa ne takšna, kot bi si Maribor kot drugo slovensko mesto zaslužil.
Mestna občina Maribor se je med prvimi v Sloveniji začela zavedati pomena trajnostne mobilnosti. Mesto je sprejelo vrsto strategij, ki posegajo na to področje – s tem je postavilo nujni temelj za to, da lahko mesto kandidira za evropska sredstva (v veliki večini krajev v Sloveniji so šele začeli umeščati izdelavo strategije za trajnostno mobilnost v proračun). V strategiji trajnostne mobilnosti so v Mariboru postavili kot cilj do leta 2020 postati vodilna občina v Sloveniji na tem področju. Glede na aktivnosti sicer težko rečemo, če se mesto temu cilju zares približuje. Vsekakor pa ima le malo krajev v Sloveniji tako jasno razdelano podobo prometne problematike in trajnostnih izzivov na tem področju, kar je lahko dobra osnova za pospešen razvoj.
»Invest in Maribor.«
Maribor je v zadnjem času izjemno aktiven pri iskanju svežih investicij v mestno gospodarstvo. Je med maloštevilnimi kraji, ki aktivno promovirajo investicijske priložnosti. V mestu so v ta namen oblikovali pregledno in dobro sestavljeno spletno stran v angleščini, ki združuje opis glavnih konkurenčnih prednosti Maribora, pregled projektov in investicijskih priložnosti – vključno z najbolj atraktivnimi start-upi, pregled investicijskih konferenc in drugih dogodkov. Mesto v zadnjem času gosti vrsto investicijskih konferenc, vabi tuje delegacije in pošilja v tujino svoje poslovne delegacije (na čelu z županom).
V mestu so začeli uvajati participatorni proračun. Projekt poteka zaenkrat v pilotni obliki v eni od mestnih četrti (Radvanje). Če je poskus zasnovan resno in ne zgolj kot piarovski prijem trenutne vodilne garniture, lahko prinese pomembno inovacijo za slovenski politični prostor.
