Finalisti 2020
ZAHODNA SLOVENIJA: Idrija, Jezersko, Kranj
OSREDNJA IN JUGOVZHODNA SLOVENIJA: Trbovlje, Domžale
OD KOROŠKE DO POSAVJA: Krško, Slovenske Konjice, Velenje
VZHODNA SLOVENIJA: Maribor, Cerkvenjak, Murska Sobota
Razvojno najprodornejša občina v regiji: IDRIJA
IDRIJA – KOZMOPOLITSKI KRAJ V SKRITI DOLINI
Idrija je kraj tehnoloških pionirjev, od koder se širijo sodobne rešitve po Sloveniji: ponuja zgleden razvojni model, z izrazito modernimi, v prihodnost usmerjenimi potezami.
Posebnost Idrije je v tem, da združuje na videz nezdružljive elemente: Idrija je obenem odmaknjena in kozmopolitska, poudarja dediščino, a obenem prav iz te dediščine izpeljuje izrazito tehnološko obarvan in v prihodnost naravnan razvoj kraja.
Idrija je izrazito strateško vodena občina, ki svoj razvoj utemeljuje na identiteti kraja. Ta identiteta je deloma povezana z odmaknjenostjo in »posebnostjo« kraja, deloma pa s tehnološko usmerjenostjo, povezano z rudarsko tradicijo. Na to identiteto se pripenja tudi usmeritev Idrije v pametno mesto. Glavni gradnik pametnega mesta v Idriji so projekti na področju energetike. Idrija je prvo pilotno mesto v japonsko-slovenskem projektu gradnje pametnih energetskih omrežij NEDO. Pametne trajnostne rešitve za manjšo porabo energije v Idriji vpeljujejo in razvijajo tudi o okviru projekta 3-Smart (Smart Building – Smart Grid – Smart City). V Idriji so se teh korakov lotili na izjemno povezovalen način: v razvoj projekta pametnega mesta so vključili različne partnerje oz. deležnike, lokalna podjetja (zlasti Kolektor) pa sodelujejo tudi pri razvoju konkretnih tehničnih rešitev.
Ob tem so v Idriji med najbolj povezovalnimi kraji pri nas: tesno sodelujejo s sosedi, poudarjajo kozmopolitsko usmerjenost in v oblikovanje razvoja vključujejo različne skupine in posameznike. V Idriji so tako tudi parkirno politiko oblikovali »pametno«: s pomočjo podatkov in analize navad ter potreb občanov. V okolju, kjer sistematično utrjujejo takšno identiteto in miselnost, ni presenečenje pobuda mlade Idrijčanke: z blogom in aktivnostmi na socialnih omrežjih spodbuja mlade, naj se po študiju vrnejo v Idrijo.
Idrija je po letu 2012 (ko je prejela nagrado Zlati kamen) ohranila soliden razvojni ritem. Med večje dosežke kraja v tem obdobju zagotovo sodi, da je Idriji skupaj z Almadenom uspelo uvrstiti rudnik živega srebra na seznam svetovne dediščine in v svetovno omrežje geoparkov. Tudi ta »malenkost« je kamenček v razvojnem mozaiku, oprtem na močno identiteto kraja.
V OŽJEM IZBORU:
JEZERSKO – GORNIŠKA VAS S HITRIM RAZVOJEM
Jezersko se uvršča med finaliste zaradi dinamike, prizadevnosti in obsega aktivnosti, s katerimi ta zelo majhna občina prekaša kraje z nekajkrat več prebivalci.
Ko pogledamo nabor aktivnosti občine Jezersko, je težko verjeti, da nima niti 1.000 prebivalcev: takšnega nabora se ne bi sramovali v marsikaterem manjšem slovenskem mestu. So zgleden primer kraja, ki nima kritične mase osebja (in denarja), potrebne za učinkovito razvojno politiko. A to šibkost so znali obiti z bogatim sodelovanjem s sosednjimi občinami in s povezovanjem na mednarodni ravni. Jezersko se je kot prvi kraj v Sloveniji uvrstilo v prestižno omrežje alpskih gorniških vasi z visokimi standardi ohranjene narave in kulturne dediščine ter izrazito trajnostno obarvanim turističnim razvojem.
V občini se prav tako zavedajo pomena, ki ga imajo tehnologije za digitalizacijo kraja, poudarjajo sodobne komunikacijske kanale in so začeli s prvimi posameznimi manjšimi projekti, ki jih lahko štejemo za prve gradnike pametnega naselja. V sodelovanju z Bledom in Tržičem so tako pripravili projekt pametne javne razsvetljave.
Pametna strategija turizma že prinaša sadove: po letu 2010 se je število prenočitev početverilo, na Jezersko pa so privabili tudi strateškega investitorja. Tudi na drugih področjih lahko razberemo, da je za posameznimi koraki jasna strategija. Ta strategija prinaša merljive rezultate. Od leta 2015 je Jezersko glede na sestavljeni indeks ISSO napredovalo s 185. na 61. mesto – s tem Jezersko močno odstopa od ostalih mikroobčin z manj kot 1.000 prebivalci in se uvršča med razvojno najprodornejše majhne kraje pri nas. Ima najvišjo vrednost indeksa ISSO za socialno kohezijo, najmanjši delež dolgotrajno brezposelnih in je slovenski prvak po deležu ekološkega kmetijstva.
V OŽJEM IZBORU:
KRANJ – PAMETNO MESTO SODELUJOČIH PREBIVALCEV
Kranj je med slovenskimi občinami, ki so prišle najdlje pri tem, da se pri svojem razvoju naslanjajo na tehnologijo, ob tem pa mesto izstopa tudi po »pametnem« vključevanju občanov v razvoj.
Strateško upravljana mestna občina se vsaj na nekaterih področjih bliža modelu pametnega mesta. Tudi v strategiji so se izrecno opredelili, da želijo » Kranj postavitvi na zemljevid pametnih mest ter skupnosti« – tako jasno usmeritev najdemo pri nas le izjemoma. V strategiji je zabeleženo še, da bo Kranj »inovativno mesto, naklonjeno novim tehnologijam in spodbujanju mladih talentov«.
Pri tem je pomembno, da kot »pametno« ne štejejo le elementov, ki so strogo povezani z digitalno transformacijo. Poleg »tehničnih inovacij« v Kranj močno poudarjajo tudi uporabo »novih socialnih modelov« kot eno od najpomembnejših usmeritev. Da mislijo resno, najbolj dokazuje celovita prenova soseske Planina kot degradiranega urbanega območja. Ta prenova velja v evropskih merilih za primer dobre prakse. Ključni element prenove je prav vključevanje občanov. Pri tem v Kranju zgledno uporabljajo različne prijeme in deloma tudi sodobne tehnološke rešitve. Kranj je zgledna občina tudi ko gre za delovanje mladih, za trajnostno mobilnost in energetske prenove. Na vseh teh področjih mestna občina vpeljuje nove tehnologije in je pri tem vsaj v nekaterih primerih med vodilnimi pri nas.
V Kranju je edini spomenik kriptovalutam na svetu, s pomočjo aplikacije se lahko virtualno priklenete na sramotilni steber. A ob tem drži tudi, da še ne morete z enotno kartico plačati parkiranja in vstopa v športne objekte.
OSREDNJA IN JUGOVZHODNA SLOVENIJA
RAZVOJNO NAJPRODORNEJŠA OBČINA V REGIJI:
TRBOVLJE: OD KNAPOV DO RAKETNE ZNANOSTI
Kljub zahtevni dediščini v Trbovljah dosegajo prve merljive razvoje rezultate, pot iz rudarske in industrijske preteklosti v prihodnost pa iščejo tudi s pomočjo sodobnih tehnologij.
Rudarsko dediščino v Trbovljah razumejo kot temeljni del identitete kraja in jo interpretirajo tudi kot tehnološko naprednost. Tako razumljena tradicija lahko deluje kot pozitivno gibalo razvoja. Tako ni naključje, da tudi pri opozarjanju na dediščino uporabljajo sodobne tehnološke rešitve, prav tako pa ne, da je prav v Trbovljah zaživel festival nove medijske umetnosti. V Trbovljah imajo virtualni muzej rudarstva, močno tehnološko pa je obarvan tudi novi Park kulture. V Trbovljah Tudi »prvi novomedijski vrtec pri nas« je nastal prav v Trbovljah. Zakaj so ti elementi pomembni? Ker imajo pomembno simbolno sporočilo – Trbovlje predstavljajo kot »sodobno mesto z jasno vizijo prihodnjega razvoja«. Ob tem se na pogorišču starega gospodarstva razvija podjetništvo: ta razvoj je že pripeljal do prvih visokotehnoloških podjetij, ki so uspešna v svetovnih merilih. Omenimo le Dewesoft, ki je vodilno svetovno podjetje na področju visokotehnoloških merilnih sistemov.
Na podoben način povezujejo rudarsko tradicijo in visokotehnološki razvoj tudi v Idriji. Res je, da so pri tem uspešnejši. Res je tudi, da so Trbovlje še zelo daleč od npr. pametnega mesta in da so včasih pri razvojnih prijemih nekoliko nespretni. A prav tako drži, da imajo Trbovlje veliko zahtevnejše izhodišče od Idrije. Ob tem imajo v Trbovljah široko paleto razvojnih aktivnosti, ki merijo na socialno vzdržen in trajnostni razvoj. Ta razvoj je merljiv: Trbovlje so glede na sestavljeni indeks ISSO v petih letih napredovale s 193. na 153. mesto. V tej luči je potrebno razumeti tudi uvrstitev Trbovelj med finalistke: kot kraj, ki je še daleč od optimuma, a ga odlikuje prizadevnost, ki že daje prve rezultate.
V OŽJEM IZBORU:
ŽIVAHNE DOMŽALE
Domžale izstopajo po skrbi za ranljive skupine, po skrbi za dobro podjetniško klimo in po izjemno pestrem dogajanju na različnih področjih.
Izhodišče za dinamičen razvoj kraja je kombinacija močnega podjetništva in bližine prestolnice. Ob tem navezujejo Domžale razvoj na identiteto kraja, s tem pa na izrazito industrijsko in obrtno tradicijo. Že v času Avstro-Ogrske se je v Domžalah močno razvilo slamnikarstvo in iz obrti preraslo v pravo industrijo. V časih socialistične Jugoslavije so bile Domžale pilotni kraj, kjer se je preizkušalo razvoj obrti in podjetništva. Ta poudarjena podjetnost je temeljna prvina krajevne identitete in Domžale ostajajo kraj, ki izstopa po ugodni podjetniški klimi.
Domžale pri razvojnih korakih uporabljajo posamezne elemente novih tehnologij. Med prvimi v Slovenijo so uvedli pametno kartico, a zdi se, da niso znali v celoti izkoristiti možnosti, ki jih takšna kartica ponuja. Vsekakor moramo omeniti tudi precej razvito WiFi omrežje za brezplačni dostop do interneta.
Če so Domžale pri uvajanju pametnih tehnologij na bolj ali manj povprečni ravni (pa čeprav je v kraju prvo solarno avtobusno postajališče v Sloveniji), pa to ne velja za pametne »mehke« razvojne prijeme. V občini veliko skrbi namenjajo ranljivim skupinam. Leta 2019 so priredili prvi festival podjetništva za starejše pri nas – prihodnje leto naj bi prerasel v osemdnevni vseslovenski festival podjetništva z medgeneracijsko noto. V Domžalah je tako tudi skrb za različne starostne skupine povezana s spodbujanjem podjetništva. Mladim je namenjen obsežen program Generator s serijo dogodkov Štartaj Domžale.
Domžale so med kraji, ki prebivalcem omogočajo za slovenske razmere nadpovprečno raven kakovosti bivanja. Mesečni seznam dogodkov na športnem in kulturnem področju v občinskem glasilu je dolg kar štiri strani, to bogastvo možnosti pa omogočajo tudi stalne naložbe v parke, športne in kulturne objekte.
Razvojno najprodornejša občina v regiji od Koroške do Posavja: KRŠKO
KRŠKO GLEDA V PRIHODNOST
Zakaj (ponovna) uvrstitev Krškega med finaliste? Zaradi nabora projektov s sodobnim predznakom in usmerjenostjo v prihodnost.
Občina Krško je gonilna sila širšega slovenskega projekta Pametne vasi za jutri: oblikovanje pilotnih modelov za trajnostni razvoj podeželskih okolij s posebnim demografsko obarvanim poudarkom – zasnovo »pametnih srebrnih vasi«, ki naj bi omogočile daljšo samostojno življenje starostnikom. Pri obnovi mestnega jedra v Krškem uporabljajo celovite rešitve, s katerimi skušajo povezati različna področja (koncept mestnega marketinga). Omenimo projekt oživljanja mestnega središča s pomočjo umetnih obrti. Krško izstopa tudi pri vključevanju občanov v upravljanje občine in pri delu z mladimi. Nekaj svežih prijemov lahko odkrijemo tudi pri razvoju turizma, kot je na primer močno poudarjanje »posavske ribe« – prav na račun spretno zasnovanih projektov, povezanih z ribami, so v Krškem usšeli dobiti kar nekaj evropskega denarja.
Sistem za zbiranje pobud občanov je med bolj izdelanimi. Za zbiranje in pregled pobud so oblikovali posebno spletno stran in aplikacijo za mobilne telefone. Komunalno podjetje Kostak občane izdatno osvešča in informira o ravnanju z odpadnimi vodami – njihova akcija VARUJVODO povezuje šest posavskih občin in lahko velja za primer dobre prakse.
V OŽJEM IZBORU:
SLOVENSKE KONJICE: ZELENE IN DIGITALNE
Slovenske Konjice izstopajo po rabi digitalnih orodij pri razvoju turistične destinacije in po ambicioznih ciljih na področju zmanjševanja količin odpadkov.
So med manjšimi kraji, kjer v razvoj vse bolj vključujejo koncepte pametnega naselja. Pri uvajanju mobilnih aplikacij so Slovenske Konjice med pionirji, ko gre za občine pri nas. V turizmu so povezani s sosednjimi Zrečami (skupna destinacija Rogla – Pohorje), govorijo pa o »zeleni digitalni destinaciji«. To pomeni dvoje, da trženje vse bolj sloni na sodobnih digitalnih orodjih in da vključujejo sodobne tehnologije v samo turistično ponudbo (npr. doživetja, nadgrajena z obogateno in virtualno resničnostjo).
Na občinski spletni strani so oblikovali zavihek Pametno mesto, kjer objavljajo povezave na posamezne »pametne« storitve in informacije, povezane z digitalizacijo. Vsebine so razdeljene na štiri področja: bivanje in urbano načrtovanje, gospodarstvo in povezovanje, mobilnost ter okolje in energija.
Drugi pomembni element razvoja kraja je ti. zero waste usmeritev: v občini so oblikovali vrsto pobud, ki naj bi vplivale na zmanjševanje količin nastalih odpadkov. Slovenske Konjice so bile med prvimi kraji pri nas, ki so dobile center za ponovno uporabo (zdaj v občini delujeta dva).
Tudi sicer so Slovenske Konjice sodobno upravljana občina s participativnim proračunom in sistemom za brezplačno izposojo koles, ki je povezan z sosednjimi kraji od Zreč vse do Laškega! Občina deluje izrazito povezovalno: omenimo lahko še, da v Slovenskih Konjicah deluje Dravinjski podjetniški klub, ki je med drugim zasnoval akcijski načrt o spremembi območja v »referenčno digitalno dolino EU«.
V OŽJEM IZBORU:
VELENJE: DOMISELNI PIONIRJI
Mestna občina Velenje sodi med vodilne kraje v Sloveniji, ko gre za projekte trajnostne mobilnosti in energetske sanacije, izstopa pa tudi pri prijemih za tehnološko osveščanje prebivalcev.
Mestno občino Velenje odlikujeta za slovenske razmere velika stopnja domiselnosti in inovativnosti pri iskanju novih razvojnih prijemov in rešitev – te smo odkrivali že pri prejšnjih dveh kandidaturah Velenja za nagrado Zlati kamen.
Velenje je med vodilnimi kraji pri nas, ko gre za spodbujanje, osveščanje in izobraževanje, povezano z vključevanjem novih tehnologij v razvoj. V ta namen so razvili Vzorčno mesto, kjer s tehnološkimi vsebinami na sodoben način seznanjajo zlasti mlade. Na podoben način v kraju že osveščajo in spodbujajo zmanjšanje porabe energije: tako so postavili celo tematski zabaviščni park na temo energije.
Posamezne »pametne« rešitve so v praksi uporabili zlasti na področjih trajnostne mobilnosti in spremljanju porabe energije. Ko gre za ti dve področji, Velenje precej izstopa. Z energetsko sanacijo stavb so se sistematično začeli ukvarjati že pred več kot desetletjem. Velenje je bilo med pionirji, ko gre za uvajanje sistemov brezplačne izposoje koles in brezplačnega javnega prevoza. V zadnjem obdobju so glavni projekti mestne občine širitev kolesarskega omrežja in prenova ter oživljanje degradiranih območij.
Razvojno najprodornejša občina v vzhodni Sloveniji: MARIBOR
VSE PAMETNEJŠI MARIBOR
Maribor sodi med kraje, ki so pri uvajanju elementov pametnega mesta pri nas prišli najdlje – pri tem so oblikovali široko partnerstvo in vključili različna razvojna področja, vključno z uvajanjem krožnega gospodarstva.
Pametno mesto v Mariboru razumejo kot celovit sistem, ki združuje zelo različna področja in ki ni omejen le rabo posameznih digitalnih tehnologij. Za prehod k pameti so v mestu oblikovali široko partnerstvo, ki vključuje mestno občino, razvojne agencije, javna komunalna podjetja, raziskovalne institucije na čelu z univerzo in zasebna podjetja.
Med najboljše praktične primere uvajanja elementov pametnega mesta je mestni vodovod, kjer na daljavo odčitavajo stanje števcev in zaznavajo nenormalnosti, na primer izlitja. Kot element pametnega mesta razumejo v Mariboru tudi prehod na krožno gospodarstvo: model prehoda razvijajo s pomočjo inštituta Wcycle, ustanovitelj tega inštituta pa so ponovno mestna komunalna podjetja. Z vrsto konkretnih projektov in naprednih konceptualnih rešitev velja Maribor v evropskih okvirih kot zgleden primer prehoda na krožno gospodarstvo.
V okviru aktivnosti za pametno mesto so v Mariboru naredili vrsto razvojnih korakov, ki jih lahko razumemo kot manjše ali večje dobre prakse. Sem zagotovo sodijo urbani eko-vrtovi, posamezni koraki na področju trajnostne mobilnosti, zanimive aplikacije, s katerimi vključujejo občane v razvoj, prostor za co.working in podobno.
Kot mejnik v mestnem razvoju lahko štejemo tudi to, da je Evropska komisija izbrala Maribor kot enega od osmih središč evropskega superračunalniškega omrežja. Mariborski superračunalnik bo med 35 najzmogljivejšimi napravami na svetu in bo omogočil pospešen razvoj znanj.
Razvoj mestne občine Maribor ni enoznačen. Tudi ko pogledamo razvoj projektov, ki so povezani s prehodom v trajnostno in pametno mesto, lahko pogosto zaznamo diskontinuiteto, prelome in nedoslednosti. A ne glede na nerazrešeno krizo, ki mesto zaznamuje že desetletja, ne glede na »naporno« dogajanje v mestni politiki, množico afer in neizpolnjenih velikih obljub, gre Maribor naprej. Za kuliso pretresov se razvija vse bolj privlačno in obnovljeno staro mesto z živahnim kulturnim utripom, turistično središče in mesto, ki vedno bolj temelji na znanju.
V OŽJEM IZBORU:
CERKVENJAK: RAZVOJNI PRESKOK V 21. LETIH
Prizadevna občina z močno vizijo in ciljem – razviti se iz zaostalega vaškega naselja v trško središče z visoko kakovost bivanja.
Razvoj kraja na prvi pogled ni spektakularen (kar velja tudi za podobo kraja) – a med številnimi novimi zelo majhnimi občinami na širšem območju Slovenskih Goric Cerkvenjak izstopa tako po »trdih vsebinah« (razvoj infrastrukture) kot po »mehkih«, ki se jih v številnih sosednjih krajih sploh ne lotevajo.
Cerkvenjak je bil pred letom 1991 na enem od najbolj zaostalih območij v Sloveniji. Ni še dolgo, ko so na pogrebih »pokojnike z vprego peljali po makadamski cesti v Lenart«. Zdaj sodi Cerkvenjak med štiri kraje v Sloveniji, kjer lahko rezervirate teniško igrišče prek spleta. V 21 letih, odkar je občina samostojna, so pospešeno razvili infrastrukturo na vseh glavnih področjih. Hiter razvoj je merljiv: kraj sicer ostaja med revnejšimi pri nas, a ga odlikuje zelo dobra razvojna dinamika. Zelo pomembno je tudi, da so s spretnim razvojem uspeli ustaviti odseljevanje in zlasti beg možganov.
S fizično ureditvijo trga v središču kraja naj bi se po izjavah občinske politike kraj tudi simbolno prelevil iz vaškega naselja v trg. Projekti kot so postavitev arheološkega parka ali ureditev parka (Vitalin) so v regiji še redkost. Droben znak, ki kaže na ambicije kraja, je tudi Slovenskogoriški forum, ki deluje v Cerkvenjaku in povezuje intelektualce iz širšega območja. Kraj je še v preddigitalni fazi, a tudi tu s svojimi pobudami nekoliko izstopa: je denimo nosilec projekta e-kolesa Slovenskih Goric.
V OŽJEM IZBORU:
MURSKA SOBOTA: PREBOJ SREDIŠČA POMURJA
Murska Sobota je v zadnjih letih glede na merljive kazalnike naredila razvojni preboj, ob tem pa utrdila vlogo regionalnega središča.
Murska Sobota s svojimi razvojnimi koraki dosledno sledi ciljem, zapisanim v strateških dokumentih občine. Na sploh lahko za Mursko Soboto rečemo, da je med kraji, ki so najbolj disciplinirano osredotočena na cilje, zapisane v strategiji.
Dva projekta, ki – ob vseh drugih učinkih – precej krepita položaj regionalnega središča, sta regijski promocijski center Vrata Pomurja (ali Expano) in temeljita revitalizacija mestnega središča. Ob tem so v Murski Soboti med vodilnimi kraji pri nas, ko gre za projekte trajnostne mobilnosti. Souporabo električnih vozil so omogočili takoj za Ljubljano. Brezplačni mestni prevoz deluje že 14 let. Načrtovana naložba v kolesarske steze je med največjimi pri nas. Prav na področju trajnostne mobilnosti lahko najbolj zaznamo tudi počasno uvajanje elementov pametnega mesta. Da se v Murski Soboti pripravljajo za razvoj v »zeleno in pametno prihodnost«, dokazuje tudi pobuda MS4Future. V mestu z vrsto aktivnosti skrbijo za ranljive skupine, za mlade in za okolje.
Sistematične in dolgoročno usmerjene aktivnosti mestne občine niso brez merljivih rezultatov, nasprotno. Murska Sobota je – če upoštevamo merljive kazalnike – naredila v zadnjih petih letih pravi razvojni preboj: glede na sestavljeni indeks ISSO je napredovala s 197. (2015) na 71. mesto! Res je, da indeksa nista neposredno primerljiva, a tako velikega skoka še zdaleč ne moremo pripisati le spremembam v metodologiji.
