Metodologija izbora za nagrado Zlati kamen 2022.
V letu pred volitvami smo – podobno kot leta 2018 – skušali čim bolj oceniti razvoj, ki so ga občine naredile v času zadnjega mandata. Rdeča nit letošnjega izbora je bil tako razvoj občin v času med leti 2018 in 2022. Poleg splošnega razvoja je Strokovni svet določil še nekaj področij, kjer smo razvoj spremljali posebej skrbno: to sta trajnostna usmerjenost občine in vključevanje prebivalcev v odločanje – iskali smo torej tudi trajnostni in pa „demokratični“ preboj. Pri oceni razvoja smo – podobno kot leta 2018 – ocenjevali tudi raven, do katere mere so župani in občinski sveti v času mandata izpolnjevali obljube.
O preboju seveda nismo želeli govoriti na pamet, pač pa smo ga iskali s pomočjo merljivih kazalnikov – ponavljamo, tudi zaradi vrste omejitev ta metoda ni dovolj in jo vedno dopolnjujemo z kvalitativnim pretresom.
Analiza preboja
Osnovno kvalitativno orodje letošnjega izbora je Analiza preboja ISSO. Gre za primerjavo rezultatov analiz SSO 2019 in 2022. Primerjava 2019 in 2022 zaradi zamika pri objavljanju podatkov pomeni, da v večini primerov dejansko primerjamo stanji na sredini dveh mandatov.
Pri tem smo bili posebej pozorni na več elementov. Prvič, na globalno spremembo. Za koliko se je spremenila vrednost sestavljenega indeksa ISSO in koliko mest je s tem občina izgubila ali pridobila.
Tretjič, zanimala nas je uravnoteženost razvoja: ocena uravnoteženosti razvoja izhaja iz dinamike sestavljenih indeksov za osem področij: razvoj smo ocenili kot uravnotežen, če primerjava zazna napredek pri večini področij (in obratno). Zlasti pri manjših občinah lahko na spremembo vrednosti indeksa vpliva nihanje posameznih, bolj volatilnih kazalnikov. Zato je pri oceni (izmerjene) uravnoteženosti treba upoštevati tudi dinamiko posameznih kazalnikov in kvalitativni pogled.
Analiza preboja posamezne občine je sicer del letošnje analize ISSO – vsi naročniki analize jo torej prejmejo avtomatično.
Trajnostni preboj
Pri oceni smo trajnostnega preboja smo upoštevali kvantitativni in kvalitativni aspekt. Pri kvantitativnem izhajamo iz analize ISSO 2022 – gre torej za »običajne« vrednosti kazalnikov in ne za spremembo vrednosti med leti 2019 in 2022. (Ti so za oceno dogajanja v občini bolj povedni). Pri kvalitativnem aspektu smo upoštevali najbolj izstopajoče aktivnosti občine na področju okolja.
Demokratični preboj
Pripravili smo kratko in zgoščeno analizo z Indeksom vključevanja in transparentnosti.
Indeks je sestavljen iz ocen za naslednja področja:
- Proračun (transparentnost objave proračunskih dokumentov, kako je komunicirana/dostopna javna razprava o proračunu, ali ima občina participativni proračun).
- Strategija (ali jo občina ima, če jo ima, do kakšne mere in na kakšen način so bili v pripravo vključeni prebivalci)
- Preglednost delovanja občinskega sveta (so objavljena gradiva in zapisniki, kako pregledna in dostopna je objava, ali pred sejo posebej zbirajo predloge in pobude občanov, je dostopen posnetek sej).
- Mediji (kako kakovostno je obveščanje v občini, kako pregledna in popolna je spletna stran, ali vključuje možnosti za interakcijo ter druga posebna orodja, ali ima občina glasilo, kako dostopno je to glasilo…)
- Posebne politike (ali ima občina posebne politike, usmerjene na posamezne skupine – mlade, stare, ranljive prebivalce…)
Občina lahko pridobi tudi do pet dodatnih točk (bonus) za posebno kakovost, izvirne prijeme ali aktivnosti.
So v občini izpolnili predvolilne obljube?
Skušali smo najti predvolilne programe izvoljenega župana oziroma zmagovalne stranke na lokalnih volitvah. Praviloma ti programi javno niso več dostopni in program smo morali rekonstruirati s pomočjo izjav v medijih, intervjujev, govorov, spletnih predstavitev županov, govorov ob občinskih praznikih in podobno. Te programe smo primerjali z aktivnostmi in dosežki občine.
Splošni okvir
Splošni okvir izbora je ostal nespremenjen. V prvi fazi smo premleli vse podatke in izračunali kazalnike za vseh 212 občin. Sledil je pregled glavnih razvojnih dokumentov in člankov o občinskih projektih. Na tej osnovi smo pripravili izbor kandidatk, ki je nekoliko širši od 12 občin, ki so se uvrstile v finale. Osnovni pretres vključno z analizo preboja smo tako naredili za vseh 212 občin. Ostale dodatne analize, povezane z letošnjim izborom, smo pripravili le za kandidatke v razširjenem izboru: gre za kvalitativni del analize trajnostnega preboja, za analizo demokratičnega preboja in za oceno realizacije predvolilnih programov. S pomočjo teh analiz smo prišli do končnega izbora finalistk. V zadnji fazi se je ponovno vključil Strokovni svet Zlatega kamna (ponovno: kajti pred začetkom celotnega postopka Strokovni svet vsako leto določi rdečo nit izbora) – po pretresu gradiv ta svet izbere najprej regionalne zmagovalke in na koncu med njimi še razvojno najbolj prodorno občino leta.
