Pri letošnjem izboru za nagrado Zlati kamen smo upoštevali tudi to, do katere mere so v občinah izpolnili predvolilne obljube županov in strank.
Smo v volilnem superletu: čakajo nas državnozborske volitve, volitve predsednika republike in lokalne volitve. Glede na kampanje, ki so se že začele stopnjevati, se bomo po volitvah znašli v zemeljskem paradižu – vsaj ko poslušamo obljube strank pred ključnimi volitvami, torej v državni zbor. Na lokalni ravni so praviloma obljube bolj pragmatične in otipljive, kar pa seveda še ne pomeni avtomatično, da jih politika po volitvah tudi izpolnjuje. Zato smo izpolnjevanje obljub preverili. Za občine v izboru smo skušali po najboljših močeh rekonstruirati predvolilne programe (marsikje so ti dan po volitvah izginili kot kafra) in jih primerjati s programi in dosežki.
V Ajdovščini so program izpolnili v kar največji meri – kolikor niso vmes posegle zunanje okoliščine. V ospredju programa Tadeja Beočanina je bilo „bivanje“: stanovanjska problematika in vzpostavitev pametnega mesta. Na področju gradnje stanovanj se v mestu dogaja veliko (več o tem), nekoliko manj pa na področju pametnega mesta. Pri pridobivanju evropskih sredstev za ta namen se je namreč zataknilo na državni ravni. Ostali programski cilji na trgu dela, gospodarstvu, vzgoji in šolstvu, gradnji kanalizacijskega omrežja ali obnovi mestnih ter vaških jeder so zgledno doseženi.
Blejski župan se je leta 2018 potegoval že za četrti mandat. Predvolilnega programa nam sicer ni uspelo najti, se pa zato projekti v načrtu razvojnih programov naravnost zgledno ujemajo s cilji, postavljenimi v razvojni strategiji. A tudi na Bledu imajo največ težav s tistimi obljubami, kjer je uresničevanje povezano z državo – govorimo o obvoznici, ki še vedno blesti s svojo odsotnostjo.
Tudi program bovškega župana Valterja Mlekuža smo rekonstruirali glede na izjave po medijih. Program je bil precej ambiciozen in je vključeval razvoj letališkega območja, gradnjo novih stanovanj ter kolesarskih povezav. Delno je program že uresničen delno pa so projekti pripravljeni in so pred realizacijo.
V občini Loški Potok je župan Ivan Benčina (na volitvah je prejel kar 80 odstotkov glasov) bolj redkobesedne vrste, ker so »najboljša in najbolj korektna reklama za župana delovanje in rezultati dela skozi vsa štiri leta mandata«. A kolikor smo lahko rekonstruirali programske cilje, so bili ti večinoma doseženi na področju delovnih mest, plač in gradnje infrastrukture. Manj uspešna je bila občina pri razvoju podjetništva.
Medvoški župan je med najmlajšimi in je bil leta 2018 izvoljen drugič. Njegov program je v celoti dostopen in je dokaj ambiciozen. Glavne obljube so izpolnjene, zlasti uspešna prenova in oživitev jedra kraja. Od dvajsetih točk so ostale neuresničene zlasti tri: gradnjo nove šole so zamaknili v prihodnje obdobje, mednarodnega standarda za kakovost občina še ni pridobila, za razvoj turizma pa razmere v zadnjih letih niso bile najprimernejše.
Predvolilni program župana Vodic je na voljo v precej splošni obliki na voljo v posebni izdaji občinskega glasila – konkretnejše obljube smo lahko rekonstruirali iz posameznih medijskih izjav. Program je poseben v dveh pogledih. Prvič, glavni del sestavljajo veliki projekti, ki izrazito presegajo čas enega mandata. Ti projekti večinoma potekajo. Drugič, program razkriva zelo redko razvojno držo, takšno, ki močno poudarja zmernost pri razvoju. Župan se je zavezal, da bo preprečeval gradnjo strnjenih in blokovskih naselij, ki bi porušile ruralni značaj kraja – in to obljubo tudi drži.
Programa Marijane Cigala, županje Dravograda, nam žal ni uspelo najti ali rekonstruirati – vsaj ne v takšni meri, da bi lahko tehtneje ocenjevali stopnjo realizacije. Kot lahko ocenimo, je program vključeval zaključitev kar nekaj večjih projektov, ki so jih začeli že v času prejšnjega mandata.
Poseben primer je Laško. Obsežen predvolilni program s kar 28 točkami je dostopen – a razvoj občine v zadnjih štirih letih je tem točkam sledil le približno. Zato pa se razvojne aktivnosti zelo pokrivajo z „osebnimi prizadevanji“ župana Franca Zdolška, ki jih najdemo v njegovi predstavitvi na spletni strani občine.
Tudi program solčavske županje Katarine Prelesnik ni več dostopen. Toda če pogledamo cilje v razvojnih strategijah občine (pretekli in najnovejši), se s temi cilji aktivnosti ujemajo naravnost zgledno. Nova strategija tega odmaknjenega kraja z nekaj sto prebivalci kje s svojo kakovostjo, modernostjo in konkretnostjo lahko zgled tudi precej večjim krajem.
Uresničevanje predvolilnih obljub težko ocenimo tudi v občini Dobrovnik – programa ni mogoče najti, razvojna strategija kraja je v pripravi, splošne usmeritve v županovi spletni predstavitvi pa so preveč splošne.
V Lovrencu na Pohorju je pred štirimi leti zmagala lista neodvisnega kandidata Marka Rakovnika Zdrav Lovrenc s petimi »zapovedmi« v programu. To so: prometna varnost, čista voda, šolsko igrišče, ustanovitev TIC in vozilo za upokojence. Aktivnosti so zelo dosledno sledile tem usmeritvam – v kolikor projekti še niso zaključeni, jih najdemo v načrtu razvojnih programov za naslednji dve leti.
Še en zelo mlad župan je David Klobasa iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah. Dva od treh glavnih projektov predvolilnega programa so v času mandata že uresničili (Zdravstvena ambulanta – podružnica ZD Lenart, ureditev jedra), tretji (vrtec) pa je zasnovan zelo ambiciozno in je pred realizacijo. Prišlo je tudi do pomembnih premikov na področju turizma.
Kako naprej? Pred nami so nove lokalne volitve in čez štiri leta bomo lahko ocenjevali uresničevanje programov, s katerimi bodo kandidati prepričevali volivce to jesen. Tokrat bomo skušali poskrbeti, da programi po volitvah ne bi izginili brez sledu in jih bomo skušali prestreči in shraniti za štiri leta. Težko presodimo, v kolikšni meri si volivci zapomnijo obljube. Čez štiri leta jim bomo pomagali, da si osvežijo spomin.
