Sta kdaj pomislili, kako usodno moč ima na življenje ljudi eno samo posebno število? Tisto, ki nam pove, za koliko je zrasel bruto družbeni proizvod. Že majhne spremembe tega števila spreminjajo življenja in usode, vedno čisto konkretno, nemalokrat pa tudi dramatično. Ni posamičnega kazalnika, ki bi toliko vplival na politične odločitve držav, kot je rast bruto družbenega proizvoda. Če rečemo, da je število, ki označuje rast BDP, najmočnejše število na svetu, to ni pretiravanje.
Pri tem je ironično, da so avtorji koncepta BDP že ob predstavitvi (to je bilo v ameriškem kongresu v 30. letih prejšnjega stoletja – torej v času velike gospodarske krize), opozarjali na omejeno veljavo kazalnika in na to, da ne smemo iz kazalnika o družbenem proizvodu sklepati na druge stvari, na primer na dobrobit državljanov, uspešnost družbe in podobno. A skušnjava, da bi kompleksnost družbe in družbenega razvoja spravili v eno samo število, je bila očitno prehuda.
Pomanjkljivosti bruto družbenega proizvoda kot splošnega kazalnika uspešnosti nekega okolja je za cel katalog. V zadnjem času so močneje izpostavljene. Zaradi globalne krize so se očitneje pokazale pomanjkljivosti razvojnega modela, ki gradi na eni sami razsežnosti – finančni. Bruseljski komisarji so lani dali novo smernico nacionalnim statističnim uradom z zvenečim geslom »beyond GDP« – naprej od bruto družbenega proizvoda. Če povemo drugače, evropski statistiki so dobili politični blagoslov za to, da bi izdelali nove sisteme kazalnikov, ki bodo celoviteje in bolje merili razvojno uspešnost okolij in s tem pomagali politikom pri sprejemanju odločitev.
Ta prizadevanja so dobila politični blagoslov, niso pa nič novega. Organizacija združenih narodov denimo objavlja od začetka devetdesetih let Poročilo o človeškem razvoju, ki vsebuje lestvico držav, razporejenih glede na sestavljen indeks. Indeks je sestavljen iz meril, povezanih s pričakovano življenjsko dobo, stopnjo pismenosti in izobrazbe ter življenjske ravni. Na ta način vključuje kakovost šolstva, zdravstva in ekonomije, vključno z merili socialne enakosti, enakopravnosti spolov in revščine.
Podobnih poskusov spraviti kompleksnost razvoja na eno samo število ter razporediti okolja na top lestvico uspeha je cela vrsta. Objavljajo jih svetovne revije kot so The Economist, Newsweek ali Forbes, sestavljajo jih neodvisne organizacije, lobisti, think tanki, ekonomisti – in neekonomisti. Pri tem ne sestavljajo le lestvic držav, ampak tudi manjših okolij, mest, občin. Med sestavljenimi indeksi so še najbolj prepričljivi tisti, ki merijo konkurenčnost držav. A noben po svoji uspešnosti in moči ne more približati bruto družbenemu proizvodu.
Novega čarobnega števila torej ni našel še nihče. Zagata je že v tem, kaj nam sestavljeni indeksi povedo. Bolj kot so kompleksni, več kot skušajo povezati raznorodnih podatkov, bolj so abstraktni. Tudi napredne statistične tehnike niso jamstvo za uporabnost indeksa. Nasprotno. Na spletu najdemo kar nekaj primerov sestavljenih indeksov za primerjavo lokalnih skupnosti, ki bi jim težko odrekali strokovnost, a so v najboljšem primeru uporabni zgolj znotraj akademskega konteksta. Pri upravljanju občine zagotovo niso.
Moč BDPja je v tem, da gre za konkretno merilo. Vsak ga lahko sprejme in razume (Ali pa se mu to vsaj zdi). Je relevantno merilo, povezano s pomembnimi družbenimi procesi. In – kar ni brez pomena – med različnimi družbenimi skupinami je vladala visoka stopnja konsenza o tem, da je rast BDPja nekaj pozitivnega. Vsaj do pred kratkim je bilo tako. Šele v zadnjih letih ta konsenz ni več samoumeven. Gospodarska rast za marsikoga ni več sprejemljiva, če je povezana s previsokimi dolgoročnimi družbenimi in okoljskimi stroški. A kot rečeno: vsem pomanjkljivostim navkljub se po uspešnosti in vplivu nobeno merilo ni niti približalo BDPju.
V luči teh težav nastaja tudi naš poskus – oblikovanje indeksa Zlati kamen, ki naj bi čim bolje vzporejal med seboj lokalne skupnosti v Sloveniji. Trdno verjamemo, da Slovenija tak indeks potrebuje. Kakovostno odločanje pomeni uporabljati prave kazalnike: verjamemo, da to velja za države in za občine.
Naš indeks je po moči in vplivu povsem neprimerljiv z BDP. Jasno. Ampak to ni nujno slaba vest. BDP je varljivo preprost in samoumeven. Morda je celo bolj imeti šibek indeks, za katerega vnaprej vemo, da ima omejeno veljavo in da ga je treba brati skrbno in s previdnostjo: upoštevaje sestavne dele in celoten kontekst. To bi pravzaprav moralo veljati za katerikoli kazalnik: vsak statistični podatek, tak ali drugačen indeks je uporaben zgolj in samo, če ga uporabljamo v zrnom soli. Z velikim zrnom soli. Da imamo čarobno številko nas ne odvezuje od tega, da uporabljamo pamet.