Ko je minister Gregor Virant napovedal dramatičen poseg na področje lokalne samouprave, je predstavnik stroke za nacionalno televizijo ministrovo napoved komentiral takole: »Dejstvo je, da imamo občin preveč in da je ta zgodba prešla vse meje,”
Dejstvo? Kakšno dejstvo? Ali morda obstaja kakšno merilo, po katerem se določa število občin v neki državi? Poglejmo za primer nekaj držav, ki so nam geografsko sicer blizu, po učinkovitosti sistemov pa zaenkrat povsem nedosegljiv zgled. V Avstriji imajo 2.357 občin, kar pomeni, da ima vsaka občina v povprečju 3.582 prebivalcev. Več kot pol občin (1.466) ima manj kot 2.000 prebivalcev. Ena (mestna občina Dunaj) jih ima več kot milijon. Zato pa ima kar 187 občin manj kot 500 prebivalcev.
Pojdimo naprej. Švica: 2.406 občin s 3.306 prebivalci v povprečju. 1.525 občin ima manj kot 2.000 prebivalcev: najmanjša jih šteje 12. Nemčija: 11.298 občin, ki so »dokaj velike«: v povprečju imajo 7.111 prebivalcev. Slovenske občine jih imajo v povprečju 9.757. Najmanjša občina v Nemčiji ima 10 prebivalcev.
Nikakor ne želimo spodbujati nastajanja občin z nekaj prebivalci. Samo to, kaj je »dejstvo«, želimo preveriti s konkretnimi podatki. Zanimivo, zakaj ob zatrjevanjih, da je pri nas občin preveč, ne politika ne »stroka« nikdar ne navedeta podatkov Eurostata? Po teh podatkih je v 27 članicah Evropske unije več kot 120.000 občin, ki imajo v povprečju 4.137 prebivalcev in vključujejo tako občine z več milijoni prebivalcev kot takšne, ki prebivalcev sploh nimajo.
Večina evropskih držav ima občine, ki so v povprečju manjše od naših. Večje občine imajo praktično le v skandinavskih državah. Ampak tam je celoten sistem lokalne samouprave zasnovan povsem drugače. Ponovimo le en podatek, objavljen v zadnji izdaji revije Zlati kamen: na Danskem lokalne skupnosti upravljajo s 37,3 odstotki bruto družbenega proizvoda, v Sloveniji pa z 9,7 odstotka.
To so »dejstva« in so precej drugačna od teh, ki nam jih prodajata politika ali »stroka« – in jih pozabita podpreti s podatki. Bržkone po tisti ameriški krilatici, ki stopnjuje besedo laž takole: »laž, še večja laž, statistika«. Če že omenjamo »laž«, se spomnimo še na nacističnega ministra za propagando Josepha Goebbelsa: “Če ponavljaš laž dovolj dolgo, ji ljudje nazadnje verjamejo. ” Na ta način nastanejo »dejstva«, torej samoumevne »resnice«, ki jih »vsi vemo« in jih ni potrebno dokazovati. »Dejstva« te vrste so orodje manipulativne in antidemokratične politike. In obrnjeno: temeljna lastnost dobre in učinkovite demokracije sta preglednost ter odprt javni dialog, ki uporablja poštene in na podatkih temelječe argumente.
Zakaj v Sloveniji ponovno govorimo o zmanjševanju števila občin? Zaradi varčevanja? Ni analize, ki bi potrdila pozitivne učinke takšnega ukrepa. Že hiter izračun pokaže, da bi privarčevali verjetno manj od vseh stroškov tega posega. Ker so manjše občine manj učinkovite? Občine se po učinkovitosti zelo razlikujejo, a to nima zveze z njihovo velikostjo in še manj s številom. Ker jih imamo nesorazmerno veliko in so zato premajhne? Ne drži, vsaj v primerjavi z večino evropskih držav. Ne, o zmanjševanju števila govorimo zato, ker je »o tem koalicija dosegla soglasje«. Je predlog dobronameren in bo prispeval k temu, da bomo živeli bolje? Presodite sami.
