Turizem je bil rdeča nit letošnjega natečaja Zlati kamen, a če še ni, turizem lahko postane trajna razvojna paradigma prav vseh slovenskih občin in slovenske države kot celote. Turistični potenciali Slovenije, ki nam ga ponujajo naravna in kulturna dediščina ter dosežki sodobne družbe, namreč niso samo tolažba, h kateri se zatekamo, razočarani nad neuspehi slovenske družbe na drugih področjih, pač pa dejstvo, ki smo ga dolžni izkoristiti. Tudi vsakoletne analize slovenskih občin v okviru Zlatega kamna kažejo na to, da se vedno več občinskih upravljalcev tega zaveda, prav tako gredo v to smer prizadevanja nekdaj in sedaj spet samostojne Slovenske turistične organizacije in pristojnega ministrstva.
A izkoristiti danosti, ki jih prostor in družba v Sloveniji ponujata za turistični razvoj, ne pomeni prepustiti turizma zgolj turistični infrastrukturi in turistični industriji, pač pa se je treba zavedati, da smo turizem v resnici ljudje in da celotna družba – in vsak posameznik v njej – pravzaprav predstavlja turistično ponudbo, ki omogoča učinke na področju turizma, obenem pa lahko spodbuja razvoj na prav vseh družbenih področjih. Kajti samo uspešna družba in država z ugodnim renomejem pomenita uspešno turistično destinacijo. Še več, danes, v času zaostrenih svetovnih razmer, turizem vstopa v novo obdobje in pomeni novo stanje duha, ki zahteva večjo angažiranost vsakega posameznika v odnosu do družbenega in naravnega okolja in spremlja vse sodobne družbene spremembe, zato se mu tudi turizem ne bo smel in mogel izogniti. Niti v Sloveniji. Prav zato turizma ne moremo opazovati kot zgolj ozko gospodarsko dejavnost, temveč kot sestavljeno dejavnost, ki se oblikuje in ima učinke na skoraj vseh družbenih področjih.
O tem širokem konceptu turizma govori tudi knjiga Govor turizma avtorice Vesne Mikolič, ki je pred kratkim izšla pri Univerzitetni založbi Annales Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru, iz katere vam želim navesti nekaj misli. Tako kot vsako področje se tudi turizem udejanja preko jezika, pa vendar ima ta v turizmu še posebno vlogo. Nek element čeznacionalne, nacionalne ali lokalne stvarnosti se namreč kot turistična ponudba ovrednoti šele s komunikacijo, preko katere ga kot takega prepozna potencialni turist. Seveda mora biti zato sporočilo o turistični ponudbi verodostojno in prepričljivo, to pomeni, da je na eni strani oblikovano skladno z realnimi možnostmi neke turistične destinacije ali turističnega proizvoda, na drugi pa dovolj privlačno, da bodočega obiskovalca pritegne.
Tako v monografiji utemeljim govor turizma kot govor široke in mobilne področne govorne/diskurzivne skupnosti. Ta v svojem okviru združuje številna ožja družbena in strokovna področja, ožje in širše družbene skupine, raznovrstna besedila in jezike različnih področij, strok, ved, ki jih obenem povezuje s splošnim jezikom. Za opazovanje rabe jezika na tako širokem področju je zato ključnega pomena besedilni korpus; tako v monografiji predstavim pomen korpusa turističnih besedil TURK in tipologijo turističnih besedil s posebnim poudarkom na turističnooglaševalskih in strokovnih ter znanstvenih besedilih. Prav tako so turistične študije meddisciplinarna in mlada znanstvena veda, ki je šele v fazi oblikovanja. Za utemeljitev in uveljavitev vsake vede je ključnega pomena razvita terminologija, zato v pričujoči študiji predstavljam izvirno tipologijo turistične terminologije ter sestavo in pomen rastočega turističnega terminološkega slovarja TURS. V zadnjem delu je turizem predstavljen kot izrazito medkulturna dejavnost, ki ima zaradi tega pomembno vlogo tudi pri oblikovanju lokalne, regionalne in nacionalne identitete in kulture.
Turizem je torej nedvomno izrazito interdisciplinarno področje. Iz prikazanega je razvidno, da se različni vidiki nadgrajujejo in razvijajo področje turizma v skladu z najsodobnejšimi mednarodnimi trendi. Skupaj s številnimi posamezniki in institucijami, ki delujejo na področju turizma in se po svoji profesionalni dolžnosti ukvarjajo z razvijanjem turistične terminologije, želimo dalje graditi tudi slovar in rastočo zbirko besedil slovenskega turizma kot pomembnega družbenorazvojnega področja, zbirko, kakršne tudi v drugih jezikih na področju turizma šele nastajajo. Vabimo vse, ki se ukvarjajo s turizmom, da s prispevanjem svojih besedil v korpus TURK pomagajo graditi to »temeljno banko ali trdno podnožje, temelj izgrajujoče strokovne in znanstvene turistične piramide v Sloveniji«, kakor je o tej zbirki pisal zaslužni profesor dr. Janez Bogataj v spremni besedi h knjigi. Prav tako lahko na tej osnovi na našem inštitutu pomagamo pri raznih terminoloških zapletih in vprašanjih komunikacije v turizmu.
Če sklenem: avtorico je do obravnave turističnega diskurza privedlo zanimanje za turizem kot stik jezikov in kultur, področje pa se mi je v teh dolgih letih raziskovanja odprlo kot bogat stik različnih področij in različnih disciplin. Gre torej za celovit pogled na turizem, ki po mojem globokem prepričanju edini lahko prinaša tudi gospodarske učinke. To spoznanje, ki se je tudi v drugih nacionalnih okoljih oziroma v mednarodni turistični stroki uveljavilo šele v zadnjih desetih, petnajstih letih, pa je tudi osnova in poziv za povezovanje in združevanje na področju turizma na individualni in družbeni ravni za doseganje tistih potrebnih sinergij, ki jih potrebuje in si jih zasluži tudi slovenski turizem. Izkoristimo torej turizem za povezovanje in razvoj celotne slovenske družbe!
*dr. Vesna Mikolič je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije pri ZRS Koper in članica Strokovnega sveta Zlati kamen.
