Trzin je že na pogled zelo poseben kraj. Kljub majhnosti ima staro kmečko jedro, novo središče z blokovskim naseljem, veliko poslovno-industrijsko cono ter naselje novejših individualnih hiš – kjer ne manjka niti za slovenske razmere prav razkošnih vil. Trzin sodi med po merljivih kazalnikih med najrazvitejše kraje pri nas. Kazalniki sistema ISSO pokažejo neverjetno heterogenost: številna področja, kjer je Trzin na prvem mestu pri nas se prepletajo s tistimi, kjer je kraj prav na repu. In razvojna dinamika? Trzin je – kljub že visokim vrednostim kazalnikov – med najbolj dinamičnimi kraji v drugi, torej »razviti« kohezijski regiji. Število delovnih mest raste, kraj je privlačen za priseljevanje, obseg investicij je velik, podjetniška dinamika precejšnja. S projekti v zadnjem obdobju smiselno nadgrajujejo sicer močno razvito infrastrukturo in dodatno urejajo kraj, ki je že precej urejen. Izpostavimo lahko tudi skrb za mlade in prostovoljstvo. Res je: gre za zelo bogat kraj v preddverju prestolnice. Ne glede na ta »hendikep« pa v Trzinu niso zaspali: nadaljujejo z živahnim razvojem in razvijajo projekte, ki jih včasih pogrešamo tudi pri precej večjih krajih.
INDEKS ISSO
3. mesto
Sprememba uvrstitve: 0 mest
Rast sestavljenega indeksa: -1,33 točke (150. mesto)
Trzin je izjemno razvojno močna občina – glede na sestavljeni indeks ISSO kraj uspešno ohranja tretje mesto. Rahlo zmanjšanje indeksa več pove o razvoju manj razvitih krajev kot samega Trzina (kazalniki ISSO so večinoma relativne narave): o dejanski razvojni dinamiki nam tako več pove letošnji dinamični indeks. Seveda pa razvoj ni brez šibkih točk, ki jih razkrivata tako letošnji posebni indeks kot osnovna metodologija ISSO.
Indeks ISSO ima izjemno visoko vrednost. Večina vrednosti indeksov za posamezna področja ima nadpovprečno vrednost. Indeks izobrazbe prebivalcev je najvišji med vsemi občinami. Med zgornjo desetino krajev se Trzin uvršča še na področjih gospodarstva, proračunske učinkovitosti in življenjskega standarda. Kraj pa ima tudi izrazito šibko točko: okolje. Le še dve občini pri nas imata nižjo vrednost indeksa za to področje: davek kombinacije zelo močnega gospodarstva in izjemno intenzivnih dnevnih migracij. A tudi na področju okolja stvari niso enoznačne: v Trzinu res nastaja zelo veliko odpadkov, a ko gre za zmanjševanje teh količin, je kraj med zmagovalci.
Pogled na kazalnike pokaže zelo neuravnoteženo podobo s številnimi ekstremnimi vrednostmi. Kar pri sedmih kazalnikih od 54 je Trzin na prvem mestu med vsemi občinami. Še pri štirih je med prvimi desetimi kraji in še pri treh v prvem decilu. Med zgornjo desetino krajev pri nas je Trzin torej uvrščen štirinajstkrat, če štejemo vse uvrstitve v prvi kvartil, pa je teh 20.
- Trzin ima (daleč) največ podjetij na 1.000 prebivalcev.
- Ustvarjena dodana vrednost je glede na število prebivalcev najvišja.
- V Trzinu nastaja relativno največ novih podjetij.
- Število delovnih mest na 1.000 prebivalcev je daleč največje pri nas: v Trzinu je več delovnih mest kot prebivalcev.
- Med prebivalci je največ tistih s terciarno stopnjo izobrazbe. Relativno največ je tudi novih doktorjev znanosti.
- Prebivalci imajo najvišje bruto prejemke v Sloveniji.
Izrazito nadpovprečne vrednosti imajo še naslednji kazalniki:
- Dinamika staranja (rast deleža starejših od 65 let) je izrazito ugodna.
- V Trzinu so med kraji, kjer najbolj prizadevno ločujejo odpadke in kjer se količine zbranih odpadkov v zadnjem obdobju najbolj zmanjšujejo.
- Delež prebivalcev, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, je zelo nizek.
- Zelo ugodne vrednosti imajo tudi kazalniki trga dela in zdravja.
Šibke točke: v prvi vrsti obremenjenost kraja z dnevnimi migracijami. Trzin ima (z naskokom) najšibkejšo vrednost indeksa. Veliko prebivalcev se vozi na delo drugam, še več pa jih v kraj prihaja. Le v dveh krajih pridelajo še več odpadkov na prebivalca. Zelo velika je tudi relativna poraba električne energije. Prebivalci občutijo tudi močno obremenitev s hrupom. Da v kraju porabijo relativno malo za socialne namene, ob bogatih prebivalcih ni nič čudnega. V kraju so v zadnjem obdobju zgradili malo stanovanj – bržkone posledica precej intenzivne gradnje v preteklosti.
NAJPOMEMBNEJŠE AKTIVNOSTI IN PROJEKTI
Kot v številnih krajih pri nas je velik del mandata zaznamovala popoplavna obnova kraja. Očitno so bili pri tem učinkoviti, saj so v občini ocenili, da so se že leta 2024 »vrnili v normalen ritem življenja« in župan opisuje prav leto 2024 kot eno najuspešnejših (Odsev, januar 2025).
- Leta 2024 so končali gradnjo večnamenske dvorane (med glavnimi infrastrukturnimi projekti v zadnjih letih).
- Začeli so z opremljanjem nove zdravstvene postaje.
- Kupili so prostore za širitev knjižnice.
- Leta 2025 so postavili sončno elektrarno na strehah vrtca in šole (220 kWp).
- Širijo športno infrastrukturo: uredili so nova teniška igrišča, v večnamenski dvorani pa so postavili sodoben plezalni center.
- Precej pozornosti namenjajo ozelenjevanju občine: leta 2025 so tako uredili nov drevored.
- Že v prejšnjem obdobju so uredili staro vaško jedro Trzina z muzejem na prostem.
Na prvi pogled ti projekti niso nič posebej impresivnega, a upoštevati moramo, da je občina zelo majhna z le nekaj več kot 4.000 prebivalci.
DOBRE PRAKSE
Kot dobra praksa velja zlasti vključevanje mladih: Projekt Mladinc je bil med nagrajenimi v okviru programa Erasmus+ kot najboljša mladinska aktivnost. Mladi v občini imajo na primer svojega koordinatorja, ki skrbi zlasti za stike med mladimi in občinsko kot institucijo. V novem večnamenskem centru so prostore za svoje dejavnosti dobili tudi mladi, Trzin pa ima certifikat Mladim prijazna občina.
Drugo področje, kjer aktivnosti vsaj nekoliko izstopajo, je skrb za naravo, kamor so vključeni tudi prebivalci. Že v času prejšnjega mandata je bil Trzin vključen v regijski projekt za varovanje mokrišč. Za odstranjevanje invazivnih rastlin so v zadnjem času vključili prostovoljce (ti »posvojijo« posamezno rastišče, ga očistijo in poskrbijo, da se »invazivke« ne pojavljajo več.)
