Gorje so majhna podeželska občina, ki živi nekako v senci sosednjega Bleda, svetovne turistične uspešnice. Kraj z manj kot 3.000 prebivalci ima majhno občinsko upravo, ki pa izstopa po učinkovitosti in organiziranosti. Celo če smo nekoliko zadržani do županovih besed, ki pravi, da zaradi svoje urejenosti občina velja kot primer dobre prakse, nas v to učinkovitost lahko prepričata vsaj dva elementa. Prvi je raven strateškega načrtovanja. V občini imajo vrsto strateških dokumentov, ki jih redno osvežujejo. Sodeč po merljivih rezultatih, strateški proces v Gorjah resnično deluje. Drugi element, ki prepriča o urejenosti kraja, so namreč prav kazalniki, ki razkrivajo zelo dinamičen razvoj v zadnjem obdobju. Ko gre za področja, ki so vključena v sestavljeni indeks razvojnega položaja ISSO, je v času zadnjega mandata le en kraj naredil še večji skok: uvrstitev se je izboljšala za kar 72 mest. Letos občina praznuje dvajseto obletnico samostojnosti, kar bodo obeležili tudi z zagonom novega, zelo obsežnega investicijskega ciklusa. Dober obet, da se bo živahen razvoj tega podeželskega kraja še krepil.
INDEKS ISSO
115. mesto
Sprememba uvrstitve: +72 mest
Rast sestavljenega indeksa: -+8,13 (2. mesto)
Gorje so v času zadnjega mandata glede na sestavljeni indeks ISSO pridobile kar 72 mest – večji skok smo zaznali le še pri Sveti Trojici v Slovenskih Goricah. Relativni položaj se je izboljšal na prav vseh področjih.
Indeks ISSO ima vrednost, ki je blizu zlate sredine. Razvojni položaj je precej uravnotežen. Šibkejšo vrednost ima le indeks gospodarstva. Zato pa izstopa nadpovprečna vrednost indeksa za okolje – glede na splošne značilnosti občine sta ti dve odstopanji pravzaprav kar pričakovani.
Tudi pri kazalnikih je ekstremnih vrednosti razmeroma malo. V prvi decil je občina uvrščena šestkrat, v prvi kvartil pa še šestkrat: 12 kazalnikov od 54 ima torej zelo dobre, izrazito nadpovprečne vrednosti.
- Število delovnih mest se je v zadnjem obdobju precej povečalo.
- Prebivalci so študijsko zelo aktivni.
- Gorje so med petimi občinami z najbolj »pridnimi« volilci.
- Delež zbranih frakcij odpadkov je med največjimi.
- Velik del površine občine je zaščiten.
V negativni smeri izstopajo le trije kazalniki: presenetljivo je, da dva sodita na področje družbene povezanosti. Število društev v kraju je izrazito podpovprečno, podatki NIJZ pa kažejo precejšnjo nagnjenost prebivalcev k samomorom (upoštevati moramo, da gre za relativni kazalnik in majhen kraj). Tretje področje: nizka raven proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov.
NAJPOMEMBNEJŠE AKTIVNOSTI IN PROJEKTI
Glavne naložbe v zadnjem obdobju so bile usmerjene v infrastrukturo, v popoplavno prenovo ter urejanje kanalizacije in vodovodov, oziroma vodnih virov. Pomemben projekt je bil tudi sofinanciranje prenove ZD Bled.
Občina je pred novim investicijskim ciklom, ki se začenja ob 20. obletnici samostojne občine leta 2026. Takrat se bo začela tudi gradnja Gorjanskega centra oz. občinskega središča kulture in športa. Projekt je pripravljen, skupaj pa naj bi bila investicija vredna 4,5 milijona evrov. Drugi večji projekt tega obdobja je novi vrtec (2,3 milijone evrov), največ pa bodo namenili za urejanje vodovoda in vodnih virov (več kot 7,7 milijona evrov). Vrednost načrtovanih razvojnih programov v obdobju 2026-28 je približno 17 milijonov.
Že leto 2025 je bilo precej živahno: za naložbe so porabili približno 3 milijone (ceste, ZD Bled, vodovod, gasilci, priprava investicijskih projektov…).
Zanimivo je, da je vrsta aktivnost usmerjena prav na področja, kjer so vrednosti kazalnikov posebej šibke.
Društev je v kraju res razmeroma malo, a tista, ki so, so zelo aktivna, občina pa jih podpira. Vsaj na področjih kulture in športa je dejavnosti res precej. Župan ob tem poudarja tudi skrb za kulturno dediščino (»ena redkih občin na Gorenjskem, ki kulturno dediščino podpira z lastnimi sredstvi«).
Leta 2025 so se pridružili tudi konzorciju občin za samooskrbne lokalne skupnosti in začeli s postavljanjem sončnih elektrarn na občinskih stavbah.
Leta 2024 so se Gorje pridružile pobudi »Nič odpadkov« – Zero Waste. Glede na kazalnike so v kraju zelo uspešni, ko gre za ločevanje odpadkov.
Sicer pa Gorje zelo intenzivno sodelujejo s sosedi in se vključujejo v širše projekte regije. Na primer:
- Semenjalnica (regijski projekt – ohranjanje avtohtnonih vrst)
- Lokalna samooskrba
- Zelena Gorenjska »aktiviranje degradiranih in opuščenih območij«
In ne nazadnje v občini gostujejo tudi dogodki, kot je srečanje evropskih strokovnjakov za lokalni razvoj (Down to Earth – Interreg Europe).
DOBRE PRAKSE
Raven strateškega načrtovanja je za tako majhen kraj več kot solidna. Poleg nove razvojne strategije, ki poudarja (kaj drugega) varovanje narave in gospodarski razvoj, imajo v kraju pripravljene strateške načrte za vrsto področij:
- Strategija oskrbe s pitno vodo 2021-26
- Strategija ohranjanja zdravja starejših 17-21 (regionalna raven)
- Načrt integritete občinske uprave
- Novi LEK so sprejeli leta 2025 za obdobje 2025-32
- CPS so sprejeli leta 2021
Strateške načrte redno osvežujejo/prenavljajo. Pri oblikovanju sodelujejo občani. Gorje sodijo tudi med kraje, kjer imajo participativni proračun. Ni dvoma, da gre za zelo urejeno občino. Po županovih besedah so na račun te urejenosti, učinkovitosti in organiziranosti Gorje »zgled dobre prakse« (Uvodnik, Gorjanc, december 2025).
