Ajdovščina je prehitela prestolnico in se glede na vrednost sestavljenega indeksa ISSO prebila prav na prvo mesto. In kar je še posebej pomembno – to se ni zgodilo zaradi zunanjih dejavnikov, kot je na primer ugodna lega kraja ob prestolnici ali mednarodnem letališču, ampak predvsem zaradi močnega razvoja. Ta razvoj je bil možen le zaradi kakovostnega strateškega pristopa ter zgledne organiziranosti in učinkovitosti. Zaradi hitrega razvoja je Ajdovščina dobila leta 2022 nagrado Zlati kamen. Po letu 2022 se razvojna dinamika ni ustavila, nasprotno, dobila je nov zagon. V občini so še dvignili kakovost strateškega načrtovanja, povečala sta se število in kakovost novih projektov, med katerimi jih kar nekaj lahko velja za primere dobre prakse. Omenimo le »prvo delujočo sončno skupnost«, ki zagotavlja čisto elektriko za 180 gospodinjstev, učni center za sadjarstvo in zeliščarstvo ali aplikacijo mAjdovščina. V naslednjem obdobju se bo razvoj ponovno še stopnjeval z ambicioznimi projekti, ki niso pomembni le za občino, ampak tudi za regijo in Slovenijo v celoti. Res je: tak razvoj je možen, ker je Ajdovščina bogat kraj. Ob tem je občina prejela največjo zasebno donacijo lokalni skupnosti v zgodovini slovenske države: 30 milijonov evrov, ki jih je družina Boscarol »vrnila v lokalno okolje«. In res je tudi, da prav vsi visokoleteči načrti v kraju ne uspejo. Ampak ponavljamo: tak razvoj kraja je bil mogoč le zaradi močne vizije in učinkovitega dela. Ajdovščino ponovno izpostavljamo, ker ponuja otipljiv zgled, uporabne nauke, modele in orodja za dinamičen in kakovosten razvoj. In ker je – ko gre za merljive kazalnike razvojnega položaja – številka ena med vsemi slovenskimi občinami.
INDEKS ISSO
1. mesto
Sprememba uvrstitve: +5 mest
Rast sestavljenega indeksa: +2,93 točke (53. mesto)
Ajdovščina je v času zadnjega mandata pridobila pet mest in se je s tem glede na indeks ISSO prebila na prvo mesto. Največje izboljšanje lahko zaznamo na področjih življenjskega standarda in družbene povezanosti.
Leta 2017 je bila Ajdovščina glede na vrednost sestavljenega indeksa na 56. mestu. Že naslednje leto se je prebila na 36. mesto in od takrat vsako leto še izboljšuje svojo uvrstitev. Le dva izbrana podatka: v desetih letih som v kraju zgradili 643 novih stanovanj. V tem času so v občini odprli 2.550 novih delovnih mest – torej so povečali število za več kot 41 odstotkov.
Indeks ISSO ima zelo vrednost, najvišjo med vsemi 212 občinami. Razvoj je pri tem izrazito uravnotežen. Le indeks proračunske učinkovitosti je samo za malenkost pod povprečjem – večina drugih indeksov ima nadpovprečno vrednost, če ne celo izrazito nadpovprečne. Izrazito izstopajo trg dela, življenjski standard in gospodarstvo.
Ajdovščina je uvrščena v prvo desetino slovenskih občin pri sedmih kazalnikih, še pri 15 pav prvo četrtino. Pri 22 kazalnikih od 54 ima torej zelo dobre, izrazito nadpovprečne rezultate.
- Glede na indeks hitro rastočih podjetij je Ajdovščina uvrščena na osmo mesto.
- Pri sredstvih, namenjenih tako za spodbujanje podjetništva kot za spodbujanje zaposljivosti je Ajdovščina uvrščena v zgornji decil.
- Mesto izstopa tako po številu delovnih mest kot po deležu zaposlenih prebivalcev.
- Je med kraji, kjer najbolj spodbujajo stanovanjsko gradnjo in kjer tudi zgradijo relativno največ novih stanovanj.
Šibkih točk skorajda ni. Glede na količine odpadkov je občina uvrščena na 164. mesto, a je obenem med kraji, kjer te količine najbolj zmanjšujejo. Stopnja brezposelnosti je nekoliko visoka, a se prav tako hitro zmanjšuje.
OPIS RAZVOJA
NAJPOMEMBNEJŠE AKTIVNOSTI IN PROJEKTI
Obseg in kakovost aktivnosti sta v občini Ajdovščina preprosto »nekaj drugega«. Že samo seznam evropskih projektov je preprosto predolg, da bi ga v celoti povzeli. Ta seznam vključuje področja odpornosti, zgornjega opozarjanja, zdravstvenega varstva, prilagajanja podnebnim spremembam, razvoj sistema senzorjev tal in zemljišč, erozije tal, energetske učinkovitosti, digitalne preobrazbe itn.
Seveda najdemo to pestrost in bogastvo projektov tudi, če si ogledamo NRP.
V načrtu razvojnih programov za obdobje 2023 – 2027 so pomembni poudarki:
- Kanalizacija in čiščenje odpadnih vod (cca 20 milijonov €).
- Namakalni sistem Črniče
- Sončne elektrarne in spodbujanje obnovljivih virov energije
- Kultura in šport (okrog 17 milijonov €) – med glavnimi projekti je naložba v Pilonovo galerijo
- Vaška jedra z domovi krajanov
- Učni center Brje
NRP za obdobje 2025-2029 vključuje:
- Naložbe v namakalni sistem (17 milijonov)
- Sistem za zaščito, reševanje in pomoč (skoraj 20 milijonov evrov)
- Sončne elektrarne (1,3 milijona)
- Mrežni podjetniški inkubator (5 milijonov evrov)
- Spodbujanje stanovanjske gradnje s komunalnim opremljanjem zemljišč (5,5 milijonov)
- Kultura in šport (12 milijonov)
- Vrtci (11 milijonov) in osnovne šole (16 milijonov)
Nekateri projekti so že prevideni v NRP 2023, a bo do realizacije prišlo šele po letu 2025. V prvi vrsti gre za tri občinske »megaprojekte«.
- Zdravstveni center. Novi sodobni prostori bodo vključevali 15 ambulant družinske medicine, 4 pediatre/ambulante šolske medicine, 11 zobozdravstvenih ambulant, laboratorije, prostore za fizioterapijo, center za krepitev zdravja, lekarno itn. Center bo povezan z bližnjim operativnim centrom za civilno zaščito, natančneje s heliportom. Projekt je ocenjen na 30 milijonov evrov, gradnja pa je predvidena »po letu 2025«.
- Operativni center civilne zaščite z večnamenskim helikopterskim centrom. Za helidrom je v proračunu predvidenih skoraj 12 milijonov evrov, trenutno pa pridobivajo gradbena dovoljenja. S helidromom naj bi dobila Slovenija tretji helikopterski reševalni center (preostala dva sta na letališčih na Brniku in pri Mariboru). Če se samo spomnimo na »veliko dramo« ob nakupu novih reševalnih helikopterjev, urejanje dovoljenj na državni ravni ne bo šlo prav zlahka.
- Največji projekt občine je Park znanja/Biotehpolis. Park bo povezoval raziskovalne inštitucije in podjetja, zlasti tista s področij aviatike in biotehnologije. Obenem bo to zares park: torej bo vključeval površine za rekreacijo in športno infrastrukturo. V parku naj bi zrasla večja športna dvorana za Ajdovščino, vključeval bo kongresni center in letalski muzej s centrom znanosti – denar za slednjega je prispevala družina Boscarol. Celotna vrednost projekta: 200 milijonov evrov.
Vsi trije veliki projekti so vsaj delno povezani tudi z rekordno, 30-milijonsko donacijo družine Boscarol (sofinanciranje zdravstvenega centra, heliport, letalski muzej s centrom znanosti).
DOBRE PRAKSE
RAVEN STRATEŠKEGA NAČRTOVANJA, UČINKOVITOSTI IN ORGANIZIRANOSTI
Že ob prejšnjih uvrstitvah Ajdovščine v finale za nagrado Zlati kamen smo opozorili na za slovenske razmere zelo visoko raven strateškega načrtovanja. A od tedaj je mesto še napredovalo. Ob osnovni razvojni strategiji, ki jo spremljajo s poročili o izvajanju, ima občina med drugim:
- Akcijski načrt za enakost spolov
- Strateški načrt dostopnosti
- Kodeks ravnanja izvoljenih predstavnikov
- Akcijski načrt za trajnostno energijo in podnebne spremembe
- Strateški načrt gasilstva
- Načrt upravljanja kapitalskih naložb
- Stateške načrte za področja gospodarstva, javnih služb, zdravstva, športa, kulture, izobraževanja, zaščite in reševanja itd.itd.
Bolj celovit nabor najdemo le še pri prestolnici. Ključno: strategije očitno delujejo.
APLIKACIJA Majdovščina
Mobilna aplikacija omogoča oddajanje 13 različnih vlog in zahtevkov, oddajanje predlogov in glasovanje v okviru Moje pobude (participativni proračun), prometne informacije, oddajo prijav težav in okvar, ter obveščanje.
Aplikacija lahko velja kot zgled dobre prakse – kot razberemo iz NRP, je naložba v delovanje občino stala okrog 66.000 evrov.
Tudi sicer je spletna stran med bolj urejenimi in informativnimi – pogrešamo pa tiskano občinsko glasilo, ki je močan vzvod za krepitev družbene povezanosti.
UČNI CENTER BRJE
Center za »promocijo in pridelavo« je osredotočen na širjenje znanj s področja sadjarstva in zeliščarstva, kar vključuje tudi potrebne veščine za trženje pridelkov. Center se dotika področij krožnega gospodarstva in samooskrbe ter velja za dobro prakso.
SONČNE ELEKTRARNE
Leta 2020 so med prvimi v Sloveniji postavili skupnostno sončno elektrarno v Budanjah. S to elektrarno so zagotovili električno energijo za nekaj stanovanjskih hiš, projekt pa je imel pilotno naravo.
Leta 2024 je začela delovati »Sončna skupnost Ajdovščina« s 5432 kvadratnimi metri sončnih panelov na petih občinskih objektih, ki pridelajo dovolj energije za oskrbo 180 gospodinjstev. To naj bi bila prva delujoča sončna zadruga pri nas.
Načrtovana sončna elektrarna v Vipavskem križu bo zagotovila elektriko za delovanje namakalnega sistema in nekaterih drugih javnih objektov.
OZELENITEV AJDOVŠČINE
Ozelenitve kraja so se lotili sistematično in v projekt vključili strokovnjake z različnih področij (krajinska arhitektura, arboristika…). Ozelenili so 85.000 kvadratnih metrov površin, posadili 1.600 dreves, 1.800 grmovnic in 40.000 cvetočih trajnic ter uredili ustrezen sistem za namakanje/zalivanje. Projekt, vreden milijon evrov, je omogočila donacija družine Boscarol.
