Pojem, ki nam morda najbolje pomaga razumeti razvoj občine Ljubno, je »skriti šampion«. Ta izraz označuje javnosti podjetja, ki so pogosto v javnosti manj znana in niso zelo velika, a so med svetovnimi prvaki v svoji ozko definirani tržni niši. Ta podjetja so pogosto družinska in locirana v majhnih krajih, kar pomeni, da močno zaznamujejo utrip domačega kraja. Prav takšno podjetje imajo v Ljubnem: prisotnost skritega šampiona močno potiska navzgor razvojne kazalnike kraja, podjetje pa tudi finančno podpira lokalni razvoj. A to ni vse. Zdi se, da tudi občina v celoti skuša slediti osnovni ideji skritih šampionov. Poiskali so zelo ozko novo nišo, ki je ponujala možnost, da se majhno Ljubno uvrsti na svetovni zemljevid. Ta priložnost so bili ženski smučarski skoki, kjer je Ljubno igralo pionirsko vlogo. Vse do leta 2023 se je občina zgledno razvijala: postavili so nov kulturni dom, prvo pametno učilnico na slovenskem podeželju, skrbeli za naravno in kulturno dediščino. Njihova uspešnost ni ostala prezrta: leta 2022 so prejeli Zlato plaketo Evropskega združenja za razvoj podeželja in obnovo vasi. S poplavami leta 2023 se je vse postavilo na glavo: Ljubno je bilo med najbolj prizadetimi kraji in majhna občina se mora zdaj ukvarjati predvsem z odpravljanjem posledic in preventivnimi ukrepi. A kljub temu niso izgubili razvojnega zagona in izvirnosti in se lotili urejanja športnega parka, ki ponuja tudi okoljske izobraževalne vsebine. Tudi zaradi tega poguma si v Ljubnem zaslužijo uvrstitev v ožji izbor.
INDEKS ISSO
87. mesto
Sprememba uvrstitve: -7 mest
Rast sestavljenega indeksa: -0,31 točke (126. mesto)
Občina Ljubno je glede na sestavljeni indeks ISSO res izgubila sedem mest, vrednost pa se je (neznatno) zmanjšala. Tako je na področju okolja kraj izgubil več kot 100 mest: presenetljiv padec je verjetno povzročila napaka v podatkih SURS o nenavadnem skoku količin zbranih odpadkov (prav podatki o odpadkih so včasih zelo nezanesljivi in to zlasti pri zelo majhnih krajih). Poleg tega pri majhnih občinah relativni kazalniki včasih zelo nihajo – prav to se je zgodilo pri Ljubnem.
Indeks ISSO ima solidno in še nadpovprečno vrednost. Pri indeksih za pet področij so vrednosti indeksov nadpovprečne. Na zelo visok indeks proračunske učinkovitosti so vplivale rekordne naložbe, ki pa so posledica popoplavne obnove. Demografski kazalniki občino uvrščajo blizu povprečja. Šibkejša vrednost indeksa za okolje je povezana z zelo verjetno napačnim podatkom SURS o zbranih odpadkih (druga možnost: med zbrane odpadke so šteli tudi material, zbran ob odstranjevanju posledic poplav).
Kazalniki ponujajo zanimivo podobo: kar na 11 področjih je majhna občina Ljubno uvrščena v zgornjo desetino krajev pri nas. Še na treh je uvrščena v zgornjo četrtino – skupaj ima torej izrazito nadpovprečne rezultate pri 14 od 54 kazalnikov. Po drugi strani kazalniki razkrijejo šest izrazito šibkih točk.
- Gospodarstvo občine ustvari dodano vrednost, ki – preračunana na število prebivalcev – občino postavlja na 11. mesto v Sloveniji!
- Število delovnih mest na 1.000 prebivalcev je zelo visoko.
- Glede na naložbe je Ljubno na petem mestu. V prvem decilu je tudi glede na trajne lastne prihodke občine.
- Prebivalci sodijo med študijsko najbolj aktivne.
- Odhodki za kulturo na prebivalca so med najvišjimi.
- Rast bruto prejemkov na prebivalca je med najhitrejšimi.
- Veliko število novih stanovanj je verjetno povezano s popoplavno obnovo.
- Življenje društev je med najbolj razvitimi.
- Dnevnih migracij je malo, obremenitev s hrupom pa zelo nizka.
Omenimo lahko še, da v kraju tako rekoč ne poznajo samomorov, da je bolniških odsotnosti zelo malo, delež ekološkega kmetijstva pa je precej nad povprečjem.
Šibke točke: odseljevanje prebivalcev, manj ugodna struktura delovnih mest, nizka raven finančne samostojnosti kraja, nenavadna rast količin odpadkov (če podatki držijo) ter visoka poraba energije.
Na nekaj ekstremnih vrednosti neposredno vpliva največje podjetje v kraju, KLS. Družinsko podjetje je »vodilni svetovni proizvajalec zobatih obročev za vztrajnike avtomobilskih motorjev« (torej povsem ustreza definiciji skritega šampiona). Ta gazela ima 262 zaposlenih in 250 robotov: tovarna KLS velja za eno najbolj robotiziranih v Evropi.
NAJPOMEMBNEJŠE AKTIVNOSTI IN PROJEKTI
Mandat je praktično v celoti zaznamovala popoplavna obnova. Pri majhni in zelo prizadeti občini je ritem te prenove zelo odvisen od priliva sredstev od države. Skupaj naj bi za obnovo in protipoplavne ukrepe občina prejela 42,5 milijona evrov. Za primerjavo – celoten letni proračun občine se je pred naravno nesrečo gibal med tremi in štirimi milijoni evrov.
Četudi je katastrofa v kar največji meri posegla v življenje in razvoj občine (obnova naj bi trajala vsaj do leta 2027), so v kraju ohranili vsaj nekaj pomembnih razvojnih aktivnosti in niso zanemarili ne kulture ne športa (oboje je seveda ključnega pomena za turistični razvoj kraja).
Leta 2024 so začeli urejati športno rekreativni park Foršt, postavljen po »načelih zelene infrastrukture«: vključuje namreč učni park s sadovnjakom in malinjakom, oziroma »površine za okoljsko vzgojo«. Prav tako še naprej prirejajo najpomembnejši športni dogodek v kraju, tekmo za svetovni pokal v ženskih smučarskih skokih.
O dinamičnem razvoju kraja dosti povedo projekti, zaključeni pred poplavami.
Leta 2022 so odprli kulturni dom, ki vključuje tudi kongresni center podjetja KLS. Podjetje je finančno močno podprlo gradnjo centra: dober primer sodelovanja med zasebnim podjetjem in lokalno skupnostjo. Mimogrede, kulturno društvo Ljubno deluje že več kot 100 let.
Občinsko stavbo so obnovili leta 2018 z zavestjo, da gre za objekt kulturne dediščine, ki ga je potrebno ohraniti. Da so se v občini prostorskega razvoja lotevali s precejšnjo mero občutljivosti, kaže tudi to, da so leta 2023 organizirali delavnico krajinske arhitekture.
Zaradi vseh razvojnih aktivnosti ter skrbi za ohranjanje dediščine je Ljubno leta 2022 prejelo Zlato plaketo Evropskega združenja za razvoj podeželja in obnovo vasi (ARGE).
DOBRE PRAKSE
Da v občini znajo razmišljati inovativno, lahko razberemo že iz tega, kako so se lotili športnega parka Foršt. A bržkone je najpomembnejša inovacija občine vsebina, ki so jo dali skakalnemu centru. Prvo skakalnico so postavili po Bloudkovih načrtih že leta 1953. Posebna vsebina skakalnice je orientacija na ženske tekme v skokih. Prvo tekmo za celinski pokal so gostili leta 2006, od leta 2012 pa prirejajo tekme za svetovni pokal. Prve tekme celinskega pokala za ženske so se začele le malenkost prej, v sezoni 2004/2005, prve tekme za svetovni pokal pa v prav v sezoni 2011/2012: v Ljubnem so torej v pravem trenutku znali opaziti priložnost – lahko rečemo, da imajo v ženskem skakalnem športu pionirsko vlogo.
Še ena drobna poteza, ki kaže ambicioznost in inovativnost: leta 2022 so postavili »prvo podeželsko pametno učilnico v Sloveniji«.
