Občine in veroizpovedi

Najprej opomba. Podatki o deklarirani veroizpovedi prebivalcev Slovenije so stari. Zadnjič so bili zbrani ob zadnjem popisu, torej leta 2002. Upravičeno lahko sklepamo, da so se konkretne številke od takrat spremenile. V kolikšni meri in kje, o tem lahko le ugibamo. A bržkone lahko izhajamo iz podmene, da v večini krajev v tem času vseeno ni prišlo do tektonskih premikov.

V Sloveniji se je leta 2002 za verne opredelilo 63,6 odstotka prebivalcev, torej slabi dve tretjini. Večina deklarirani vernih je pripadalo rimokatoliški cerkvi. Deklariranih ateistov je bilo za 10 odstotkov.

V 29 občinah so bili prav vsi verniki katoliki. V 54 krajih so bili vsi kristjani. V celoti gledano je verska podoba večine krajev zelo homogena. V 103 občinah je bilo katolikov 98 odstotkov ali več.

A so izjeme. V treh slovenskih občinah so katoliki v manjšini. Najmanj jih ima Hodoš: le 15 odstotkov. Hodoš je obenem najbolj protestantska slovenska občina: 85 odstotkov vernih prebivalcev Hodoša je evangeličanov.

Najbolj verno prebivalstvo so imeli Šalovci: 93,9 odstotka. Najmanj vernikov je živelo v Piranu (manj kot pol – 48,5 odstotka) in v Ljubljani (50,4 odstotka). Ljubljana je ob tem imela največ izpričanih ateistov (skoraj ena petina prebivalstva), sledili so jih Trzin, Piran in Hrastnik. Zanimivo je, da je v krajih z več ateisti tudi več vernikov, ki ne pripadajo nobeni organizirani veroizpovedi, pa tudi več eksperimentirajočih, ki pripadajo drugim verstvom  – torej niso ne kristjani ne muslimani.

Podatki: SURS, popis prebivalstva 2002.

Kje je verska sestava najbolj pisana? Na Jesenicah. To je bila občina z najmanjšim deležem kristjanov med vernimi (71 odstotkov), največ muslimani (dobrih 28 odstotkov) in največ pravoslavnimi verniki (12,5 odstotka).

Če pogledamo bolj eksotična verstva, je bil največji delež teh vernikov  v Lovrencu na Pohorju (slab odstotek). Sledila sta Kranjska Gora in Hrastnik. 90 občin je bilo povsem brez pripadnikov teh »drugih« verstev.

 Tabela: občine in veroizpovedi