Skoraj petina sredstev, ki so jih občine v desetletnem obdobju porabile za investicije je bilo porabljenih za gradnjo in vzdrževanje cestne infrastrukture. Od dobrih osmih milijard, kolikor so slovenske občine porabile med leti 2008 in 2017, je bilo za ceste porabljenih milijardo in pol. Približno toliko so občine porabile skupaj za šole, vrtce in kulturne domove.
| JAVNA UPRAVA | 758.450.468 | 9,3% |
| OBRAMBA | 14.592.824 | 0,2% |
| JAVNI RED IN VARNOST | 157.972.328 | 1,9% |
| GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2.253.728.957 | 27,7% |
| VARSTVO OKOLJA | 1.602.430.694 | 19,7% |
| STANOVANJSKA DEJAVNOST IN PROSTORSKI RAZVOJ | 1.190.493.057 | 14,6% |
| ZDRAVSTVO | 73.882.308 | 0,9% |
| REKREACIJA, KULTURA IN DEJAVNOSTI DRUŠTEV | 921.449.676 | 11,3% |
| IZOBRAŽEVANJE | 1.132.447.047 | 13,9% |
| SOCIALNA VARNOST | 44.255.089 | 0,5% |
Več kot 1,2 milijardi evrov so občine vložile še v zbiranje in čiščenje odpadnih vod: torej v prenovo in širjenje kanalizacijskih omrežij ter gradnjo čistilnih naprav. Dobrih 800 milijonov je bilo vloženih še v vodovodno omrežje.
| Promet | 1.570.030.113 | 19,3% |
| Odpadna voda | 1.267.380.047 | 15,6% |
| Vodovod | 807.297.009 | 9,9% |
| Javna uprava – splošne zadeve | 724.858.891 | 8,9% |
| Osnovne šole | 697.101.346 | 8,6% |
| Kultura | 460.931.202 | 5,7% |
| Šport | 434.858.361 | 5,3% |
| Vrtci | 417.258.916 | 5,1% |
| Odpadki | 312.805.773 | 3,8% |
| Druge dejavnosti s področja gospodarskih zadev | 248.204.154 | 3,0% |
| Stanovanja | 170.139.946 | 2,1% |
| Protipožarna varnost | 156.697.449 | 1,9% |
| Komunikacije | 109.067.360 | 1,3% |
| Turizem | 96.358.386 | 1,2% |
| Javna razsvetljava | 88.995.381 | 1,1% |
| Prostorsko načrtovanje | 84.342.088 | 1,0% |
Nekaj zanimivosti. »Druge dejavnosti s področja gospodarskih zadev« so večinoma naložbe v poslovne cone, inkubatorje in podobno: za ta namen so občine v desetih letih porabile 250 milijonov evrov. Glede na to, kako priljubljen vzvod za pospeševanje lokalnega razvoja so poslovne cone, ta znesek še niti ni tolikšen.
Za protipožarno varnost (kar z drugimi besedami pomeni za gasilske domove in opremo) so občine porabile 156 milijonov, kar ni dosti manj kot za občinska stanovanja – in precej več, kot na primer za turizem.
ZA NALOŽBE NA PREBIVALCA: V POVPREČJU 461 EVROV NA LETO.
Zelo zanimivo podobo dobimo, če pogledamo zneske za posamezen namen, preračunane na prebivalca. Povprečni znesek za investicije znaša v desetih letih 4.614 evrov na prebivalca. To je povprečje za 212 občin, vključuje pa tako investicijske odhodke kot investicijske transferje. Na leto so torej v slovenskih občinah porabili za naložbe v povprečju 461 evrov na prebivalca.
In kje so za posamezne namene porabili največ? V ceste so relativno največ vložili v najmanjši slovenski občini, v Hodošu: v desetih letih kar 3.923 evrov na prebivalca. Ceste v Hodošu so torej stale več kot evro na dan na vsakega prebivalca. Še večji znesek so vložili v Bovcu v turizem: 4.157 evrov na prebivalca.
Po naložbah v vodovod so prvi Šalovci (3.766 evrov na prebivalca), medtem ko so za kanalizacijo relativno največ porabili v Središču ob Dravi (3.444 evrov na prebivalca v desetih letih).
Če bi sodili le po naložbah v zadnjih desetih letih, bi bili najbolj kulturna občina Podlehnik (1.721 evrov na prebivalca) in najbolj športna Zreče (1.290 evrov). V skladu s svojo socialno usmeritvijo so največ za občinska stanovanja dali v mestni občini Velenje (700 evrov na prebivalca). Za širokopasovno omrežje so največ porabili v Komnu – 951 evrov na prebivalca, kar je skoraj toliko, kot so slovenske občine v povprečju vložile v asfalt. Najbolj »razsvetljeni« so po novem v Ribnici na Pohorju, kjer so v javno razsvetljavo v zadnjih desetih letih vložili 709 evrov na prebivalca.
V majhni občini Kostel so prvaki v naložbah v varstvo biološke raznovrstnosti in krajine: 509 evrov na prebivalca. Po naložbah v medije najbolj izstopa občina Gorenja vas – Poljane, kjer so za »dejavnosti radia, televizije in založništva« v desetih letih porabili 275 evrov na prebivalca. Kljub slovesu ižanske požarne obrambe ta kraj ni na prvem mestu po naložbah v gasilske domove in opremo. Največ so v gasilstvo vložili v Postojni (358 evrov na prebivalca). No, tudi Ig je skladno s svojim slovesom na solidnem 20. mestu s 182 evri na prebivalca.
