ZLATI KAMEN 2025: KRANJ
Slovenske občine je večinoma težko primerjati z Ljubljano. Toda letošnja prejemnica Zlatega kamna je prehitela Ljubljano na nekaj najpomembnejših področjih. V Kranju so med vsemi kraji pri nas prišli najdlje pri uvajanju tehnologij pametnega mesta. Kranj tu sodi med evropske dobre prakse. Nove prijeme uvajajo pri vključevanju prebivalcev v odločanje – na primer pri prenovi soseske Planina. Bili so med pionirji na področju trajnostnega ravnanja z energijo – in se niso ustavili. Tudi zato je Kranj med dvajsetimi zglednimi evropskimi mesti, ki sodijo v Misijo EU za podnebno nevtralna in pametna mesta. Ni jih strah eksperimentov – četudi pri poskusih včasih kaj spodleti. Pametna soseska z digitalnim dvojčkom, umetno inteligenco in strojnim učenjem, avtobusi kot potujoče merilne naprave, najnaprednejša pametna kartica, ohlajanje javnega prostora, okoljsko osveščanje osnovnošolcev. Še bi lahko naštevali.
V preteklosti je Kranj igral pomembno vlogo. Mesto je dalo ime deželi Kranjski. Bilo je med pionirji industrializacije pri nas. Zdaj ga odlikujeta inovativnost in drznost. In zdi se, da gre Kranj ponovno lahko tja, kamor ni prišla še nobena slovenska občina.
ZAHODNA SLOVENIJA: PRIMORSKA Z NOTRANJSKO IN KRASOM: ILIRSKA BISTRICA
Včasih o kakovosti razvoja veliko povedo majhni koraki. Če so ti vpeti v prepričljivo strategijo, lahko govorimo o zmagovalni kombinaciji. V Ilirski Bistrici ne uporabljajo velikih besed. Toda strategija na področju ravnanja z energijo je jasna. Prva faza: celovite energetske sanacije. Druga faza: prehod na obnovljive vire energije. O temeljitosti pri izvedbi nas prepričajo številke. Za ukrepe ne področju ravnanja z energijo namenjajo v Ilirski Bistrici 12-krat več denarja od povprečne občine. V Evropski uniji so Ilirsko Bistrico izbrali za pilotni projekt, s katerim bodo s pomočjo omrežja 5G zmanjšali izgube vode in obenem povečali varnost zlasti na težje dostopnih območjih. Resnost pristopa kažejo s številnimi na videz drobnimi potezami, s katerimi skrbijo za biodiverziteto in manjšo obremenitev okolja z odpadki. Ilirsko Bistrico čakajo še resni razvojni izzivi – toda odločnost, s katero iščejo trajnostne rešitve, si zasluži priznanje.
KRANJSKA: GORENJSKA, OSREDNJA IN JUGOVZHODNA SLOVENIJA: KRANJ
Skrb za trajnostno ravnanje v Kranju ni nič novega. Kranj je na tem področju odigral pionirsko vlogo pri nas in je veljal na tem področju za zgled že pred leti. A v mestni občini niso zaspali na lovorikah in so v proračunu rezervirali znatna sredstva za energetsko neodvisnost, zmanjšanje porabe in ukrepe trajnostne mobilnosti. Evropska komisija je Kranj uvrstila v Misijo podnebno nevtralnih in pametnih mest zaradi jasne strategije in konkretnega akcijskega načrta. Ob tem uporabljajo najnaprednejše tehnologije. Z merilnimi napravami opremljajo mestne avtobuse. Za upravljanje ene od sosesk razvijajo digitalni dvojček. Kranjska mestna kartica je med najbolj naprednimi v Evropi ter prepričljivo najnaprednejša v Sloveniji. Drobnih in dostikrat izvirnih razvojnih korakov je preveč, da bi jih lahko našteli. Uvajanje na poteka vedno gladko. Nasprotno. Velike spremembe lahko prinesejo tudi velike težave. A drznost, s katero so se v Kranju lotili ključnih vprašanj lokalnega razvoja, je vredna občudovanja.
OD KOROŠKE DO POSAVJA: RADLJE OB DRAVI
V Radljah ob Dravi že tretjino električne energije, porabljene v kraju, proizvedejo sami iz obnovljivih virov. Ob tem se poraba zmanjšuje. To sta le dva kazalnika, ki kažeta, da v mestu pristop h konvenciji županov za podnebne spremembe in energijo jemljejo zelo resno. V zadnjem obdobju močno poudarjajo ukrepe na področju trajnostne mobilnosti in razvoju zdravega mesta. Tudi tega so se lotili s premišljenimi in konkretnimi koraki. Omenimo naj le prvi lokalni projekt pri nas, s katerim so se lotili problema prekomerne prehrane pri otrocih. Na splošno odlikuje občino zelo celovit pristop k razvoju. Nobeno področje ni zanemarjeno. In ta razvoj prinaša merljive rezultate: v desetletju so Radlje glede na indeks razvojnega položaja ISSO napredovale za več deset mest. Radlje ob Dravi so bile med kandidatkami za Zlati kamen že pri prvem izboru leta 2012. Zdaj so v finalu četrtič – to je uspelo le še naši gostiteljici Murski Soboti. In Radlje ob Dravi še drugič prejemajo priznanje za zmago v regiji.
VZHODNA SLOVENIJA: PTUJ
Po čem izstopa Ptuj? Najkrajši odgovor: po veliko stvareh. Razvoj so v mestni občini zastavili na izrazito celovit način. Prenova mestnega jedra vključuje urejanje arheoloških območij, tudi te prenove pa so se lotili trajnostno. Energetskih sanacij so se lotili že pred leti, zdaj pa se usmerjajo v vzpostavljanje skupnostnih sončnih elektrarn. Trajnostna mobilnost na Ptuju ni nič novega, omrežje brezplačnega javnega prevoza pa širijo z novimi linijami. Bili so med pionirji krožnega gospodarstva in se ukvarjajo tudi z vprašanji, kako ponovno uporabljati odvržene kontejnerje. Uspešni so pri spodbujanju podjetništva in izstopajo po deležu hitro rastočih podjetij. So edina mestna občina, ki s prireditvami spodbuja razvoj kmetijstva. In vse to prinaša otipljive in merljive rezultate: glede na indeks razvojnega položaja ISSO je Ptuj v desetletju napredoval za 80 mest.
