Kandidatka za nagrado Zlati Kamen 2025: mestna občina Ptuj

Ptuj je kraj, ki včasih dlje časa miruje, potem pa naredi skokovit preboj. To velja že za razvoj na splošno. Glede na sestavljeni indeks ISSO je Ptuj v dobrih desetih letih napredoval za 80 mest. Na področju trajnostnega ravnanja z energijo so že pred desetletjem skušali prenesti iz evropskih držav najboljše prakse energetskih sanacij, potem pa so se aktivnosti nekako ustavile. Kot bi nabirali potencialno energijo za nov preboj: načrti na področju sončne energije so zdaj med bolj ambicioznimi, prvi koraki pa so že narejeni. Ptuj ni biser med slovenskimi mesti le zaradi lepote – revitaliziranega jedra in velike skrbi za dediščino: odlikuje ga bogat razvoj na številnih področjih od socialnih programov do spodbujanja podjetništva. Ko gre za spodbujanje krožnega gospodarstva, je Ptuj pri nas med pionirji. Ptuj je edina mestna občina, ki spodbuja ekološko kmetovanje tudi s posebnimi prireditvami. Ptujska razvojna agencija je med bolj aktivnimi in uspešnejšimi pri nas. Seznam kulturnih dogodkov je naravnost neverjeten. Kje  pravzaprav še  lahko najdemo dogodke, kot je Festival mitraizma?

ENERGETSKE SANACIJE, SONČNE ELEKTRARNE

Občina je leta 2023 oddala vlogo za 17 skupnostnih Sončnih elektrarn in 8 samooskrbnih elektrarn na javnih stavbah v skupni nazivni moči 1.162 kW.

Konec leta 2024 je skupna moč prijavljenih projektov za gradnjo SE znašala 1,6 mW: postavili naj bi jih na 16 javnih objektov. Skupna vrednost je približno 2 milijona €, vložek MO Ptuj pa naj bi znašal dobrih 700.000 evrov. V proračunu za 2025 je sicer predviden 1 milijon za gradnjo SE (Ptujčan, okt 2024).

Večjo SE z močjo 1mW bo gradilo tudi podjetje (projekt Draženci)

Energetske sanacije so potekale predvsem v prejšnjem desetletju: že na začetku prejšnjega desetletja so se v MO sistematično seznanjali z dobrimi praksami s tega področja v okvirih projekta Intense.

SKRB ZA OKOLJE

Prijeme na področju trajnostne mobilnosti v  kraju uvajajo brez posebnega pompa: po mestu že dlje časa vozi brezplačni avtobus; letos so dodali še štiri nove linije. Elementi kot električno vozilo  za vožnjo po starem jedru, sistem za izposojo koles in dokaj intenzivna vlaganja v omrežje kolesarskih stez postajajo že samoumevni.

Krožno gospodarstvo je področje, kjer je Ptuj pri nas med pionirji. Na to področje merijo številni projekti, občinsko glasilo pa redno prinaša članke, povezane s to tematiko. Med zanimivejšimi in bolj izvirnimi projekti je StudioKrog, ki meri na ponovno rabo odvrženih ladijskih kontejnerjev. Omenimo še projekta Carousel in Encourage (več: https://bistra.si/projektna-pisarna/projekti-v-izvajanju).

CELOVITOST RAZVOJA

Po besedah županje so v zadnjih letih na Ptuju za investicije namenili kar 60 milijonov evrov. Največ denarja so seveda porabili za kanalizacijo, a na nekaj področjih Ptuj izrazito izstopa:

• Poleg omenjene infrastrukture je ključni mestni projekt v zadnjem obdobju postopna prenova/revitalizacija mestnega jedra, ki vključuje prenovo spomenikov, (slikovitega) mestnega kina, obzidja, urejanje arheoloških območij ipd. Ob tem skušajo spomenike osvetljevati na čimmanj moteč način (projekt Trajnostno preoblikovanje javne turistične infrastrukture).
• MO ima zelo bogat nabor aktivnosti s socialnim predznakom (1,8 milijona v proračunu za 2025). Nabor aktivnosti vključuje donirano hrano, skrb za brezdomce, aktivacijo mladih (projekt Trialog), aktivni Svet za invalide ipd. Varna hiša na Ptuju deluje že 30 let.
• Podjetništvo v MO spodbujajo tudi tako, da so znižali komunalni prispevek za storitvene dejavnosti.
• Ptuj je edina mestna občina, ki spodbuja kmetijstvo s prireditvami kot je Dan ptujskih kmetij (z izborom naj kmetije ipd.). Namen: spodbujanje ekološkega in tehnološko varčnega kmetovanja, ohranjanje tradicije na vasi, skrb za arhitekturo in urbanizem). Vrsta projektov je povezana s trajnostno usmerjenimi tehnologijami kmetovanja.
• Lokalna razvojna agencija ZRS Bistra deluje 30 let in je med uspešnejšimi agencijami te vrste. Med drugim je prijavila 8 patentov ter mentorirala 10 doktorjev znanosti. (Ptujčan, okt24). (več: https://bistra.si/projektna-pisarna/projekti-v-izvajanju)

ENERGETSKA IZKAZNICA OBČINE

*Proizvodnja elektrarn na obnovljive vire, vključenih v podporno shemo

**glede na povprečje za 212 občin

• Na Ptuju v elektrarnah, vključenih v podporno shemo, proizvedejo 4,3 odstotka porabljene električne energije..
• Poraba električne energije se je po letu 2020 povečala za 1,2 odstotka.
• LEK navaja večjo zmogljivost SE v občini: leta 2020 je ta znašala 6,7 mW (proizvodnja pa cca 6,8 mWh). Vse elektrarne niso vključene v podporno shemo.
• Daleč najpomembnejši energent v občini so fosilna goriva (neposredno in brez prometa 51%, vključujoč električno energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv pa 86%)
• Poraba električne energije za javno razsvetljavo je 41,3 kWh na prebivalca: 53 odstotkov manj kot pred prenovo v prejšnjem desetletju.
• Glavni porabnik električne energije v občini je gospodarstvo (dve tretjini).

ODHODKI ZA SPODBUJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT (LEK)

Občina je sprejela nov LEK leta 2021.

LEK posebej opozarja na zastarel sistem daljinskega ogrevanja in predlaga ustrezne ukrepe:

• 20 milijonov € za gradnjo sežigalnice, ki bi proizvajala toplotno in električno energijo
• 3,6 milijona za prenovo kotlovnic in prehod na lesno biomaso
• 2 milijona za energetske sanacije in prehod na OVE pri javnih stavbah
• 2 milijona za sončne elektrarne

V letu 2022 so za energetske sanacije porabili 1,1 milijona evrov, za projekte trajnostne mobilnosti pa 1 milijon (predvsem za gradnjo kol. stez). Največja napovedana investicija za 2025 so prav SE, kamor naj bi vložili dober milijon evrov. O ostalih projektih, ki jih predlaga LEK (prenova daljinskega ogrevanja, sežigalnica), zaenkrat v proračunu ni sledov.

SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE

Ptuj ima odlično vrednost sestavljenega indeksa ISSO, ki uvršča MO tik pod zgornjih deset odstotkov občin. Na dveh področjih je MO uvrščena med prvih deset krajev pri nas: pri gospodarstvu in trgu dela. Tudi izmerjeni življenjski standard je izrazito nadpovprečen, nad povprečjem pa sta tudi vrednosti indeksov za izobrazbo in proračunsko učinkovitost. Demografski kazalniki imajo povprečne vrednosti, kar velja v glavnem tudi za indikatorje družbene povezanosti. Šibka točka so vrednosti okoljskih kazalnikov.