Kandidatka za nagrado Zlati kamen 2025: občina Ormož

Ormož je med razvojno najbolj živahnimi kraji v celotni vzhodni Sloveniji. Ta razvoj odlikuje celovitost in vrsta izvirnih potez. Veliko pozornost namenjajo kulturni dediščini in revitalizaciji kraja – tudi s prenovo degradiranih območij. Prav tako intenzivno skrbijo za razvoj podjetništva z novim tehnološkim parkom in številnimi drobnimi potezami. Ne nazadnje so v Ormož uspeli privabiti pomembnega izdelovalca luksuznih avtodomov. Na nenavadno bogato kulturno življenje smo opozorili že ob prejšnji uvrstitvi Ormoža v finale Zlatega kamna. Ormoška knjižnica je postala »zgled in model dobre prakse na svetovnem odru knjižničarstva« in je prejela številna priznanja za projekt, s katerim so pomagali pri vključevanju ukrajinskih begunk z otroki v novo okolje. Le v malo krajih so naredili toliko za ohranjanje redkih ptic kot v Ormožu. In ko v občinskem glasilu (junij 2024) zapišejo, da  »družbena odgovornost v Ormožu predstavlja ključni steber razvoja in napredka lokalne skupnosti«, to zveni verodostojno.  Ormož ponuja precej več kot le »največji klopotec na svetu«.

DRUŽBENI RAZVOJ

Na bogato kulturno življenje v Ormožu smo opozorili že ob prejšnji uvrstitvi kraja v finale. K dogajanju pomembno prispeva tudi ormoška knjižnica (Knjižnica Franca Ksavra Meška) z izjemnim spektrom aktivnosti. Ne le to: projekt knjižnice Za kulturno vključevanje brez meja in omejitev se je uvrstil med štiri najboljše projekte v okviru programa Europa Challenge (program meri prav na širšo vlogo knjižnic v skupnosti), med 8 najboljših praks na svetu po oceni ameriškega združenja knjižnic, pri nas pa je bil izbran za najboljši projekt splošnih knjižnic v letu 2023. Projekt je z organizacijo raznolikih aktivnosti nudil pomoč 25 ukrajinskim materam z otroki, ki so se zatekle v Ormož. Že leta 2021 je mednarodna knjižničarska zveza IFLA ormoško knjižnico uvrstila med štiri najbolj zelene na svetu.

Takšno delovanje je možno le z veliko mero prostovoljnega dela: ne preseneča, da je Ormož med prostovoljstvu prijaznimi kraji, prav tako pa ne, da letno namenijo v kraju za gasilstvo skoraj 400.000 evrov. 

PREHOD NA OVE

V zadnjem letu ali dveh so v Ormožu postavili nekaj pomembnih infrastrukturnih objektov, ki so energetsko v celoti samooskrbni (nekaj presežne energije lahko dajejo v omrežje). To velja za novo čistilno napravo in vodovodno črpališče (zmogljivost več kot 560 kW).

V bližnji prihodnosti bodo v kraju investirali znatna sredstva v geotermalne vrtine.

CELOVITOST

Zdi se, da pri razvoju kraja ne izpuščajo nobenega pomembnega področja:

• Na področju podjetništva so razširili poslovno cono in leta 2024 zgradili tehnološki park (4,6 milijona evrov). Podjetništvo spodbujajo tudi z oprostitvijo komunalnega prispevka in z dogodki, kot je izbor ormoškega podjetnika leta.
• Razpršeni hotel Jeruzalem s celovito ponudbo je med prvimi poskusi te vrste pri nas.
• Precejšen delež proračuna je namenjen varovanju in obnovi kulturne dediščine, s čimer je povezano tudi oživljanje mestnega jedra. Skupaj je v NRP za to previdenih 4,5 milijona evrov.
• Pri prostorskem razvoju nadpovprečno pozornost dajejo obnovi degradiranih območij: primer so Ormoške lagune, zdaj pa na to področje meri projekt POLARECCE, v okviru katerega bodo porabili milijon in pol za ozelenitev degradiranega območja.
• Posebno skrb v kraju namenjajo ohranjanju biotske raznovrstnosti, pri čemur veliko pozornost namenjajo pticam. Naravni rezervat Ormoške lagune »je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic«. Projekt “KMETOVANJE Z(A) BIODIVERZITETO NA NIŽINSKIH KMETIJAH V SLOVENIJI” je zgleden primer osveščanja kmetovalcev, na osveščanje pa meri tudi projekt Nebo in zemlja, LAS Green T (Zeleni trikotnik) (e-obcina.si).
• Ormoški center ponovne uporabe je med najstarejšimi pri nas.

ENERGETSKA IZKAZNICA OBČINE

*Proizvodnja elektrarn na obnovljive vire, vključenih v podporno shemo

**glede na povprečje za 212 občin

• V Ormožu v elektrarnah, vključenih v podporno shemo, proizvedejo 2 odstotka porabljene električne energije..
• Poraba električne energije se je po letu 2020 zmanjšala za 5,5 odstotkov.
• Glede na LEK je 15 sončnih elektrarn v občini leta 2020 imelo zmogljivost 1 mW.
• Za ogrevanje v občini uporabljajo predvsem fosilna goriva (74%) in manj lesno biomaso (24%).
• Poraba električne energije za javno razsvetljavo je nizka (34,3 kWh na prebivalca), kljub temu, da se je število svetilk povečalo. Na nizko uporabo ne vpliva le prenova v prejšnjem desetletju, ampak tudi občinski odlok, po katerem razsvetljavo (razen v ožjem središču) med polnočjo in četrto uro zjutraj ugašajo.

ODHODKI ZA SPODBUJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

Očitno je, da v občini kontnega mesta (Odhodki za spodbujanje obnovljivih virov energije) sploh ne uporabljajo – zabeleženi znesek ni dovolj niti za plačilo priprave LEK. Podatki o energetskih prenovah so raztreseni po proračunu.

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT (LEK)

Občina je sprejela nov LEK leta 2021.

LEK je ob splošnih ukrepih (energetsko knjigovodstvo, manager, svetovalna pisarna, osveščanje…) je precej zadržan pri naložbah in predvideva:

• 1,8 milijona za energetske prenove
• 520.000 € za sončne elektrarne

V občini so v letih 2021-24 porabili za energetske prenove najmanj 1,2 milijona evrov. V letih 2026 in 2027 naj bi porabili še dobrih 700.000 evrov. Za sončne skupnosti in pridobivanje solarne energije je v NRP rezerviran milijon evrov. Največ sredstev pa bodo vložili v geotermalne vrtine (2,4 milijona).  

SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE

Glede na merljive kazalnike je Ormož kraj brez posebnosti in z vrednostjo sestavljenega indeksa razvojnega položaja, ki ga uvršča prav nekam v sredino. Podoben vtis dobimo tudi ob pogledu na posamezna področja – nekoliko šibkejši je le položaj na področjih demografije in okolja (tudi zato, ker ne beležijo odhodkov na kontna mesta, povezana z okoljskimi dejavnostmi). Položaj je nekoliko nad povprečjem na področjih proračunske učinkovitosti, izobrazbe in družbene povezanosti.