V Izoli bi zaman iskali veliko razvojno zgodbo. Tudi ko gre za trajnostni odnos do energije občina posebej ne izstopa. Med kandidati se je znašla zaradi velikega števila majhnih korakov in aktivnosti, ki so včasih izvirne in domiselne, vredne posnemanja. Prostorsko načrtovanje, ki zajema kopno in morje, prinaša inovativne pristope in je med ključnimi projekti za celotno Jadransko-jonsko makro regijo. Nekaj posebnega je drive-in tržnica, ki je nadgrajena z informacijskimi orodji in omogoča oskrbo prebivalcev z lokalno pridelano hrano, obenem pa spodbuja prehod na ekološko pridelavo. Izola je uspela privabiti tudi ustanove kot je inštitut za okolju prijazne tehnologije v gradbeništvu InnoRenew. V občini so se lotili prenove kraja – ta ne poteka z vrtoglavo hitrostjo, zato pa v odločitve skušajo čim bolj vključiti občane. To ne poteka brez zapletov in izola ni občina brez težav in kontroverznosti. A na račun vztrajnosti pri razvojnih korakih in marsikdaj svojskih potez si zasluži spodbudo.
TRAJNOSTNO OBARVANI PROJEKTI
Nabor aktivnosti, ki imajo trajnostne razsežnosti, je precejšen. Pri tem so nekateri projekti dokaj izvirni in jih pri ostalih krajih nismo zasledili.
Omeniti moramo zlasti zgledno informiranje s konkretnimi informacijami, povezanimi z varstvom okolja, ohranjanju biotske raznovrstnosti ipd. Pripravili so npr. spletno delavnico o vplivu podnebnih sprememb v Izoli – vsekakor vredno posnemanja. Akcija »Kaj pa si ti pripravljen narediti za Izolo« meri na osveščanje, povezano z vodnimi viri.
Precej aktivnosti je povezanih s trajnostno mobilnostjo. Po mestu vozi električni minibus (tudi na zahtevo). V okviru projekta Istra Connect so uvedli čezmejne avtobusne linije, postajališča pa opremili s »pametnimi« kolesarnicami (nosilna občina projekta je sicer Piran).
Izola ima zlati znak Slovenia Green. Izolski Center za ponovno uporabo navajajo kot primer dobre prakse.
POUDARJANJE INOVATIVNOSTI
V Izoli je našel domovanje inštitut InnoRenew (Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja). Inovativnost v občini poudarjajo prek programov kot je bil denimo izbor mladih podjetij za vključitev v podjetniški inkubator Morje, pa tudi z izborom posameznih projektov občine.
Omenimo lahko Drive In tržnico Loreto (!). Lahko bi sicer pripomnili, da »drive in« ni ravno nekaj, kar bi povezovali s trajnostno mobilnostjo. Toda jedro projekta je oskrba z lokalno pridelano ekološko hrano: vključuje spletno tržnico, dostavo hrane na dom, spodbujanje ekološke pridelave in poudarjanje regijske edinstvenosti.
EUSAIR Facility Point sodi med vidnejše projekte v občini v zadnjem obdobju – vrednost projekta dosega skoraj 8 milijonov evrov, v proračunu pa je v zadnjem obdobju za to namenjenih 1,8 milijona. In za kaj gre? Izola (natančneje Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte) je podporna točka za izvajanje Evropske strategije za Jadransko – Jonsko regijo, glavno pozornost pa namenjajo »integriranemu upravljanju morja in kopnega pri načrtovanju priobalnega pasu«. Prostorsko načrtovanje, ki vključuje morje in kopno na pilotnem območju med Izolo in Koprom, je »paradni projekt celotne makroregije«.
PRENOVA KRAJA
Izola ima precej degradiranih območij – zlasti območja »za Drogo«, Arga in Male opreme ter širše okolice ladjedelnice. Temelje za prenovo teh območij naj bi prinesel novi OPN – v oblikovanje načrta skušajo sistematično vključevati prebivalstvo.
Do zdaj so v kraju prenovili ribiško pristanišče, pripravljena pa sta še projekta Zeleni kare (zelena površina v središču, pomembna za ohlajanje mestnega jedra) in prenova Podestatove palače.
ENERGETSKA IZKAZNICA OBČINE
| LETNO V kWh (2023) | NA PREBIVALCA | INDEKS** | |
| PORABLJENA ENERGIJA | 72.667.004 | 4.387 | 100 |
| PROIZVEDENA ENERGIJA (OVE)* | 343.794 | 21 | 6 |
*Proizvodnja elektrarn na obnovljive vire, vključenih v podporno shemo
**glede na povprečje za 212 občin
- V Izoli v elektrarnah, vključenih v podporno shemo, proizvedejo 0,5 odstotka porabljene električne energije..
- Poraba električne energije se je po letu 2020 povečala za 3,3 odstotka.
- Največji porabnik energije v občini so stanovanja (40 odstotkov). 28 odstotkov energije porabi promet in 23 odstotkov gospodarstvo.
- Prenova javne razsvetljave v letih 2019/20 je prinesla za 63 odstotkov nižjo porabo energije, kar pomeni 25,6 kWh na prebivalca. To je precej pod mejno vrednostjo.
- V prejšnjem desetletju se je poraba energije v gospodinjstvih zmanjšala za 10 odstotkov, v občinskih stavbah pa za 22 odstotkov – zlasti na račun fosilnih goriv.
ODHODKI ZA SPODBUJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
| 2023 | 5 LET | 5 LET/NA PREBIVALCA | |
| IZOLA | 0 € | 75.163 € | 4,5 € |
| POVPREČJE/212 OBČIN | 82.045€ | 8,3€ |
LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT (LEK)
Občina je sprejela nov LEK leta 2023.
Dokument je precej ambiciozen. Tako naj bi v občini v nekaj letih vložili
- 8,7 milijona evrov za energetske sanacije
- 1 milijon za sončne elektrarne
- 2 milijona za polnilnice
- 12 milijonov naj bi v sončne elektrarne vložili zasebniki v okvirih sončnih skupnosti. Nastanek teh skupnosti bi morala vzpodbuditi občina.
V proračunih teh sredstev zaenkrat še ne najdemo – vsaj ne na kontnih mestih, kjer bi jih pričakovali.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Vrednost indeksa ISSO je sicer blizu povprečja – toda glede na položaj občine in njeno velikost bi pričakovali boljši rezultat. Pogled na posamezna področja kaže precej neuravnoteženo sliko: na večini področij je Izola uvrščena solidno, na nekaterih pa izrazito zaostaja za povprečjem. Staro prebivalstvo potiska navzdol vrednost indeksa za demografsko področje. Zelo nizke vrednosti imajo nekateri okoljski kazalniki: velike količine odpadkov, obremenitev s hrupom, in – ne nazadnje – zelo majhna proizvodnja energije iz obnovljivih virov.
