Zakaj Ivančna Gorica? Zunanji povod je letošnja rdeča nit: Ivančna Gorica je po županovih besedah med maloštevilnimi kraji, kjer so energetsko prenovili prav vse javne objekte. Poraba električne energije za razsvetljavo je močno pod dovoljeno. Tudi poraba električne energije na prebivalca je pod slovenskim povprečjem. Vendarle pa je glavni razlog za letošnjo uvrstitev Ivančne Gorice v finale predvsem v sistematičnem razvoju, ki na eni strani izhaja iz izrazito strateškega pristopa, na drugi pa temelji na povezovalnosti, prostovoljstvu, odprtosti do posameznikov in različnih skupin – vse v znamenju pozicijskega slogana »prijetno domače«. Ne preseneča, da so adut med kritičnimi kazalniku uspeha prav tisti, ki so povezani s človeškim razvojem: demografijo, izobrazbo. Zdaj je Ivančna Gorica pred pomembnim korakom – novo kulturno upravno središče, velik športni center, nova tržnica in razširjen zdravstveni dom so skupno največja naložba v zgodovini občine. S to naložbo dobiva občinsko središče povsem novo vsebino in težo.
KONSISTENTNOST RAZVOJNEGA PRISTOPA
V Ivančni Gorici resda nimajo veliko visokoletečih projektov z zvenečimi nazivi, zato so pa pri razvojnih prizadevanjih zelo sistematični in zares vztrajni. Strateške načrte so pripravili za številna področja, med drugim tudi za romsko skupnost. Morda je prav zato raven kriminalitete v občini podpovprečna (žal je v krajih z romsko populacijo praviloma precej več kriminala). Zdi se, da je ključna beseda, ki zaznamuje razvojni pristop občine, sodelovanje. Ivančna Gorica zelo dobro sodeluje s sosednjimi kraji (skupna uprava 5G velja za dobro prakso), močno pa poudarjajo povezanost in sodelovanje tudi znotraj kraja. Primer je npr. stalen in sistematičen dialog s podjetniki (tu je Ivančna Gorica izstopala že pred leti) – v zadnjem času ta dialog še nadgrajujejo z novimi znanji, pridobljenimi v okviru mednarodnega projekta Innovating Communication Targeted to SMEs. Občina ima certifikate za prijaznost prostovoljstvu, starejšim, mlajšim, čebelam in branju. Blagovno znamko Prijetno domače gradijo že 13 let.
NOVE RAZSEŽNOSTI OBČINSKEGA SREDIŠČA
V občini so začeli z gradnjo objektov, ki bodo temeljito spremenili naravo občinskega središča. Prav zato imajo v letih 2024 in 2025 rekordno visok proračun. Začeli so z gradnjo krajevne tržnice in športnega parka, ki bo »med večjimi v državi« in bo vključeval tudi atletski stadion. V pripravi je gradnja Kulturno upravnega centra s prireditveno dvorano, knjižnico in prostori za urade (»največja investicija v zgodovini občine«). Zdravstveni dom so razširili s 14 novimi ambulantami. Mimogrede, v kraju imajo novo krožišče, kar – milo rečeno – ni nič posebnega: posebno pa je to, da so ga zgradili v 25 urah.
ENERGETSKE PRENOVE
V občini so v zadnjih letih vložili znatna sredstva v energetsko prenovo objektov v javni lasti, te prenove pa so se lotili prek javno zasebnega partnerstva. Kot je poudaril župan v nagovoru spomladi ob občinskem prazniku: »Zdaj se lahko pohvalimo, da smo ena redkih občin, ki ima vse svoje objekte energetsko sanirane in neodvisne od fosilnih goriv.«
Že pred zadnjo fazo prenove so v občini s pomočjo sanacij dosegli znatne učinke. Zdaj nameravajo te sanacije nadgraditi še s postavitvijo sončnih elektrarn.
Stopnja dejavnosti, povezanih z informiranjem in osveščanjem prebivalcev o trajnostnem ravnanju z energijo je nadpovprečna – v številnih občinah so te dejavnosti precej zamrle.
ENERGETSKA IZKAZNICA OBČINE
LETNO V kWh (2023) | NA PREBIVALCA | INDEKS** | |
PORABLJENA ENERGIJA | 66.134.916 | 3.728 | 85 |
PROIZVEDENA ENERGIJA (OVE)* | 649.017 | 36,59 | 10 |
*Proizvodnja elektrarn na obnovljive vire, vključenih v podporno shemo
**glede na povprečje za 212 občin
- V Ivančni Gorici v elektrarnah, vključenih v podporno shemo, proizvedejo 1 odstotek porabljene električne energije.
- Poraba električne energije se je po letu 2020 zmanjšala za 3,1%.
- Največji porabnik energije v občini je promet (dobrih 50 odstotkov porabljene energije).
- Poraba energije za ogrevanje v občinskih stavbah se je po energetski sanaciji zmanjšala z 178 kWh/m2 na 121 kWh/m2.
- Poraba energije za javno razsvetljavo je 24,52 kWh na prebivalca na leto. To je precej manj od predpisane mejne vrednosti (44,5 kWh na prebivalca) – večina občin te velikosti mejno vrednost presega.
ODHODKI ZA SPODBUJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
2023 | 5 LET | 5 LET/NA PREBIVALCA | |
IVANČNA GORICA | 23.180 € | 123.869 € | 7,1 € |
POVPREČJE/212 OBČIN | 82.045€ | 8,3€ |
LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT (LEK)
Med glavnimi ukrepi v akcijskem načrtu 2020 – 2029 so:
- Energetske sanacije (1 milijon €)
- Kolesarska infrastruktura (600.000 €)
- Polnilnice za električna vozila (100.000 €)
Večina ostalih aktivnosti je povezanih z informiranjem in osveščanjem prebivalstva ter z izdelavo načrtov, pregledov, izkaznic in podobnih stvari, blagodejnih za proračun avtorjev LEK.
Dejansko vložena sredstva v trajnostno ravnanje z energijo so precej večja. Tako je bilo le v letu 2023 za energetske sanacije porabljenih 3,8 milijona evrov (sodeč po NRP). Za gradnjo sončnih elektrarn je bilo v zadnjih letih porabljenih 143.000 evrov, v letu 2025 pa naj bi za to namenili 473.000€: elektrarne naj bi namestili na šole, vrtec in zdravstveni dom.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Ivančna Gorica je glede na sestavljeni indeks razvojne prodornosti uvrščena na precej visoko 39. mesto. Najmočnejše vrednosti imajo zlasti kazalniki, povezani s »človeškim kapitalom«: na področjih demografije in izobrazbe so občine uvršča v zgornjo desetino krajev. Nadpovprečne vrednosti dosegajo še kritični kazalniki na področjih gospodarstva, proračunske učinkovitosti in življenjskega standarda. Zanimivo je, da imata podpovprečno vrednost ravno indeksa za okolje in socialno kohezijo – dve področji, ki ju v občini razumejo bolj kot ne kot konkurenčno prednost kraja. A dejstvo je, da imajo na teh dveh področjih nekateri indikatorji precej šibke vrednosti (volilna udeležba, število društev, odhodki za socialne namene, rast količin odpadkov, velik obseg dnevnih migracij…).