Ilirska Bistrica je bila pred nekaj desetletji kraj, ki ga je bilo moč zavohati že na daleč in to zahvaljujoč umazani kemijski industriji. Neprijetnega vonja že dolgo ni več, morda pa so prav zaradi te preteklosti v kraju ostali nekoliko bolj občutljivi na okolje. Ko so nedavno odločno zavrnili gradnjo vetrnih elektrarn v občini, se to storili s prepričljivimi argumenti in pokazali, da imajo na področju trajnostnega ravnanja z energijo jasno strategijo. Prvi korak (energetske sanacije) je večinoma opravljen in v kraju prehajajo v drugo fazo: gradnjo sončnih elektrarn. Deklarirani končni cilj je energetska samooskrba kraja. Okoljsko občutljivost kažejo v kraju s številnimi potezami: od ureditve javnega prevoza in izvirnega spodbujanja kolesarjenja, skrbi za biodiverziteto, pa do drobnih potez kot je skrb za odlaganje odpadnih silažnih folij. Pri tem pa – kot bi rekli Američani – »dajejo denar tja kjer opletajo z jezikom«. Za biotsko raznovrstnost bodo denimo namenili 3 milijone evrov, za spodbujanje rabe OVE pa namenjajo 12 krat več denarja od povprečne občine. Ob tem ostala področja niso zanemarjena: omenimo le izvirne prijeme pri zaposlovanju mladih in spodbujanje podjetništva.
CILJ: ENERGETSKA SAMOOSKRBA
V Ilirski Bistrici so jeseni 2024 skoraj s konsenzom zavrnili umeščanje vetrnih elektrarn na območju občine (resnici na ljubo zamisel o gradnji elektrarn v Unescovem biosfernem območju verjetno ni najboljša zamisel). Kar je bilo pri tem posebej zanimivo, je argumentacija. Po županovih besedah se v občini osredotočajo v prvi vrsti na zmanjšanje porabe, na daljši rok pa merijo na energetsko samooskrbo občine. Jasno strategijo občine na področju OVE kažejo tudi druge županove izjave (npr. Bistriški odmevi, nov23).
Prav zaradi energetskih sanacij je Ilirska Bistrica med vodilnimi občinami po porabi za spodbujanje OVE s tem, da je zaradi javno-zasebnih partnerstev dejanski vložek še dosti večji od tistega, ki ga razberemo iz proračuna. Druga pomembna točka: pri tem razmišljajo celovito in vključujejo tudi ukrepe kot je prenova vodovodnega sistema – precejšnje izgube vode namreč pomenijo tudi precej izgubljene energije za črpanje.
Prva faza, osredotočena na prenove, se zaključuje in občina prehaja v drugo fazo: gradnjo SE. S tem bodo opremili javne objekte (šole, vaški dom). Pri gradnji novih javnih objektov je SE del projekta (npr. pri gradnji podjetniškega inkubatorje, nove telovadnice…). Večje SE načrtujejo na degradiranih območjih, da bi preprečili »vizualno degradacijo prostora«.
Ne nazadnje: Ilirska Bistrica izstopa tudi na območju osveščanja prebivalcev – občinsko glasilo ne prinaša redno le posameznih prispevkov, povezanih z okoljem, ampak so s skrbjo za okolje prežete tudi številne druga vsebine.
TRAJNOSTNA MOBILNOST
Nič manj niso v občini zavzeti za prehod na trajnostne oblike mobilnosti.. Mestni »TIC BUS« vozi po Ilirski Bistrici, drugi avtobus pa povezuje središče z drugimi kraji v občini. Oba delujeta tudi na poziv.
Največ aktivnosti pa razvijajo na področju kolesarstva, kjer v kraju vidijo tudi ključno priložnost za turistični razvoj. Občina ima Strategijo za razvoj kolesarskega turizma, kolesarstvo pa spodbuja tudi s sistematičnim organiziranjem tekmovanj na različnih ravneh. (V Sunday Timesu so Ilirsko Bistrico opisali kot »bike mad town«). Da vlagajo v gradnjo kolesarskih povezav, je seveda samoumevno.
NARAVNA DEDIŠČINA
Za ohranjanje biotske raznovrstnosti je v NRP namenjenih kar 3 milijone evrov. Za številne ptice selivke so usodna daljnovodna omrežja – z ustrezno izolacijo bodo zmanjšali število ubitih ptic za 90 odstotkov (projekt Life for Lifelines). Obenem bodo uredili park in poskrbeli za zaščito območja Natura 2000 na prostoru med Senžnikom in Javorniki (sodelovanje z občino Pivka).
Skrb za okolje v kraju vključuje tudi take malenkosti, kot zbiranje odpadnih silažnih folij in ustrezno osveščanje kmetov. Odnos do okolja razkriva tudi aktivnost društev in civilnih iniciativ 8npr. Eko Bistrc).
SPODBUJANJE TRGA DELA IN PODJETNOSTI
Jeseni 2024 so v občini organizirali prve Karierne štenge: sejem priložnosti za mlade. Dogodek je priredilo podjetje SkillHatch v sodelovanju z srednjimi šolami, Klubom študentov in Občino Ilirska Bistrica (Skill Hatch je sicer aplikacija, ki olajša iskanje zaposlitve). (Bistriški odmevi, okt24)
Novi podjetniški inkubator (2024) je energetsko samooskrben in vključuje podrobnosti, kot je raba deževnice za sanitarno vodo in zalivanje. V sodelovanju s postojnskim inkubatorjem že štiri leta sistematično spodbujajo podjetnost že pri osnovnošolcih.
ENERGETSKA IZKAZNICA OBČINE
| LETNO V kWh (2023) | NA PREBIVALCA | INDEKS** | |
| PORABLJENA ENERGIJA | 110.346.728 | 8.258 | 188 |
| PROIZVEDENA ENERGIJA (OVE)* | 347.818 | 26 | 7 |
*Proizvodnja elektrarn na obnovljive vire, vključenih v podporno shemo
**glede na povprečje za 212 občin
- V Ilirski Bistrici v elektrarnah, vključenih v podporno shemo, proizvedejo 0,3 odstotka porabljene električne energije..
- Sodeč po podatkih LEK, je dejanska proizvodnja elektrike iz OVE skoraj 10-krat večja od tiste, ki jo prikazujejo podatki o elektrarnah, vključenih v podporno shemo: v zadnjem obdobju naj bi dosegla 3.438.013 kWh.
- Poraba električne energije se je po letu 2020 zmanjšala za 7,4 odstotka.
- Glavni porabnik energije v občini je industrija – ta porabi kar 72 odstotkov energije. Pri tem izstopa zlasti eno podjetje (Lesonit).
- Prenova javne razsvetljave je prinesla za 61 odstotkov nižjo porabo energije, a ta s 65 kWh na prebivalca ostaja nad mejno vrednostjo (44,5 kWh)
- Delež fosilnih goriv za ogrevanje stanovanj se je v zadnjih 15 letih močno zmanjšal (poraba kurilnega olja se je pri stanovanjih zmanjšala za 80 odstotkov, pri javnih stavbah pa za 65 odstotkov). Fosilna goriva so v veliki meri nadomestili z lesno biomaso.
ODHODKI ZA SPODBUJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
| 2023 | 5 LET | 5 LET/NA PREBIVALCA | |
| ILIRSKA BISTRICA | 1.245.765 € | 1.343.699 € | 101 € |
| POVPREČJE/212 OBČIN | 82.045€ | 8,3€ |
LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT (LEK)
Občina je sprejela nov LEK leta 2024.
Dokument je precej ambiciozen. Tako naj bi v občini v nekaj letih vložili
- 10,3 milijona evrov za energetske sanacije
- 1 milijon za sončne elektrarne
- 7 milijonov naj bi v sončne elektrarne vložili zasebniki v okvirih sončnih skupnosti. Nastanek teh skupnosti bi morala vzpodbuditi občina.
Ob tem LEK načrtuje aktivnosti za ozaveščanje mladih, spodbujanje souporabe vozil, organiziranje prevozov na klic, spodbujanje krožnega gospodarstva ipd.
V proračunu so doslej že namenili znatna sredstva za »celovito energetsko sanacijo javnih objektov« – prav od tod veliki odhodki za spodbujanje OVE. Toda dejansko vložena sredstva v energetske prenove so precej večja: sanacija šole in ZD je stala 3,5 milijona, občina pa je porabila za to le 500.000 evrov. Večino denarja je dal zasebni koncesionar (1,9 milijona), preostanek pa so nepovratna sredstva EU.
Za sončne elektrarne je zaenkrat v NRP predvidenih 250.000€, a verjetno bodo tudi tu v Bistrici uporabili model javno-zasebnega partnerstva.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Sestavljeni indeks ISSO ima vrednost, ki je blizu povprečja. Precej nadpovprečne vrednosti imajo kazalniki na dveh področjih: to sta okolje in izobrazba prebivalcev. Na področju proračunske učinkovitosti in družbene povezanosti je položaj soliden in še nekoliko nad povprečjem. Za povprečjem v kraju za malenkost zaostajajo na področjih gospodarstva in življenjskega standarda. Pri demografskih kazalnikih in indikatorjih trga dela je odstopanje navzdol večje.
