Zunanja podoba Hrastnika je nekoliko deprimirajoča in nič drugačen ni pogled na merljive kazalnike razvojnega položaja kraja. A videz včasih vara. Za to površino, zaznamovano z dediščino rudarskega kraja s staro industrijo, se skriva prebujena nova energija. Kot lahko razberemo, so glavni trije poudarki nove razvojne dinamike spodbujanje podjetništva, velik poudarek na socialnih vsebinah, v prvi vrsti pa spodbujanje prehoda na trajnostne vire energije. Ko gre za sončno energijo, je Hrastnik trenutno verjetno vodilna občina v Sloveniji. Prvi sončni elektrarni v Sloveniji z več kot megavatom moči bo kmalu sledila druga z več kot dvema megavatoma. V Hrastniku so vzpostavili prvo energetsko zadrugo pri nas in prejeli mednarodna priznanja za pomembno družbeno inovacijo. Ti primeri razkrivajo tudi sodoben način, na katerega deluje občina. Ta ne investira neposredno, ampak deluje povezovalno in spodbuja sodelovanje med zelo različnimi akterji: zasebnim kapitalom, posamezniki, društvi, nevladnimi organizacijami ipd. Vsi ti koraki še niso pripeljali do merljivega razvojnega preboja. Ne moremo pa dvomiti, da gre za korake v pravo smer, posebej pa lahko cenimo veliko odločnost in pogum, s katerim so se lotili sprememb.
AMBICIOZNOST PRI PREHODU NA OBNOVLJIVE VIRE
V Hrastniku ponosno poudarjajo, da so vzpostavili prvo pravo zadrugo za energetsko samooskrbo s trajnostnimi viri pri nas. »Energetska zadruga Zeleni Hrastnik na demokratičnih temeljih združuje tako Občino Hrastnik kot zainteresirane občanke in občane.« »Prvi projekt zadruge Sončna šola Hrastnik je prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji.« Elektrarni na šoli z močjo 300kW naj bi kmalu sledil drugi zadružni projekt, sončna elektrarna na zdravstvenem domu. Projekt Sončna šola je prejel nagrade za družbeno inovativnost tako v Sloveniji (časnik Finance) kot širše (avstrijska fundacija SozialMarie, evropska nagrada Urbact).
Sončna šola in zadruga nista edini korak k bolj trajnostni oskrbi z energijo.
- Občina je podpisala sporazum o sodelovanju pri razvoju OVE s sosednjimi Trbovljami in z družbo HSE.
- V Hrastniku stoji sončna elektrarna Prapretno, prva sončna elektrarna v Sloveniji z močjo večjo od 1mW.
- V občini so konec leta 2024 sprejeli OPPN za novo veliko sončno elektrarno (Unično1) z močjo 2mW. Elektrarna bo postavljena na sončni legi v neposredni bližini regijskega centra za ravnanje z odpadki.
Ti primeri ne kažejo le velikega posluha občinske politike do »zelenega prehoda«, ampak razkrivajo tudi zgleden način dela. Občina v projekte ne investira lastnih sredstev, ampak deluje kot katalizator, ki spodbuja vključevanje in povezovanje različnih partnerjev.
Poraba energije v industriji je res zelo velika, toda obenem Steklarna Hrastnik (verjetno med večjimi porabniki električne energije v kraju) pospešeno uvaja nove tehnologije (npr. rabo vodika) z jasno vizijo izdelovati steklo na način, ki je najmanj obremenjujoč za okolje. V Hrastniku sicer skrbjo tudi za pasivno plat – sredstva, ki so jih v zadnjem obdobju namenili za energetske sanacije, so močno nad povprečjem.
Omeniti pa moramo tudi številne poteze, namenjene za spodbujanje in osveščanje na področju zelenega prehoda (sedanji občinski politiki bi težko očitali, da nima občutka za dober piar): leta 2024 so kot tretja občina pri nas odprli »energetsko obarvano otroško igrišče«.
ŠIROK SPEKTER AKTIVNOSTI ZA DRUŽBENO PRENOVO KRAJA
Zdi se, da v Hrastniku v grobem sledijo trem razvojnim usmeritvam, povezanim s prehodom iz »staroindustrijskega« v postindustrijski kraj. Prva je povezana z izrazitim zasukom v trajnostno smer, druga s podjetniškim razvojem in tretja z izrazito socialno noto. Med večjimi projekti v kraju sta dve poslovni coni in podjetniški inkubator: v PC Rudnik bodo vložili 800.000 evrov, v novi podjetniški inkubator 1,3 milijone, obrtno-industrijska cona Steklarna pa je med največjimi projekti občine: v letu 2023 so v cono vložili 3,3 milijona, skupna vrednost projekta pa je 4,5 milijona €.
Novi podjetniški inkubator bo v opuščeni rudniški stavbi – poteza s sporočilno vrednostjo; v Hrastniku želijo biti zgledni pri reindustrializaciji in preobrazbi rjavih območij v zelena. To velja tudi za projekt PC Rudnik.
Precej aktivnosti v kraju je namenjenih različnim skupinam, kot so starejši, mladi ali invalidi (delovanje svetov za mlade in invalide, aktivna vključenost občine v program kartice ugodnosti za invalide ipd.). Ko gre za dejansko porabo sredstev, je težišče postavljeno nekoliko asimetrično: 80 odstotkov sredstev za socialne namene je namenjeno starejšim, za socialno ogrožene pa – kljub drugačni retoriki občine – zelo malo.
Kot dobro prakso lahko omenimo parlameter: Hrastnik je med šestimi občinami pri nas, ki uporabljajo to orodje za spremljanje in beleženje vseh sej občinskega sveta ter za spremljanje vseh glasovanj.
ENERGETSKA IZKAZNICA OBČINE
| LETNO V kWh (2023) | NA PREBIVALCA | INDEKS** | |
| PORABLJENA ENERGIJA | 105.009.802 | 11.711 | 267 |
| PROIZVEDENA ENERGIJA (OVE)* | 2.823.734 | 315 | 87 |
*Proizvodnja elektrarn na obnovljive vire, vključenih v podporno shemo
**glede na povprečje za 212 občin
- Poraba električne energije v občini je enormna. Glede na porabo na prebivalca se Hrastnik uvršča na tretje mesto, če upoštevamo podatke SURS. Ti podatki sicer niso popolni, a Hrastnik je vseeno med desetimi – če ne med petimi – kraji z največjo porabo elektrike pri nas.
- Gospodinjstva v občini porabijo le 13 odstotkov električne energije: glavni porabnik je industrija.
ODHODKI ZA SPODBUJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
| 2023 | 5 LET | 5 LET/NA PREBIVALCA | |
| HRASTNIK | 930.371 € | 2.607.640 € | 288 € |
| POVPREČJE/212 OBČIN | 82.045€ | 8,3€ |
LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT (LEK)
Občina je dokument sprejela (nanj se denimo sklicuje načrt energetske prenove vrtca in ZD), a je s spletnih strani umaknjen: prav v letu 2025 naj bi namreč v občini sprejeli nov LEK.
Za energetske sanacijo je v NRP namenjenih 1 milijon evrov, še 125.000 € pa za spodbujanje energetskih skupnosti. V zadnjih petih letih so sicer za energetske sanacije in spodbujanje trajnostne rane energije namenili znatna sredstva (2,6 milijona) – če preračunamo znesek na prebivalca, presega povprečje za 35-krat!
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Za Hrastnik lahko rečemo, da gre za kraj v krizi. Vrednost sestavljenega indeksa ISSO je med najnižjimi med vsemi slovenskimi občinami. Vrednosti nekoliko nad povprečjem imata le indeksa trga dela in okolja (kar je povezano tudi z velikimi vložki občine v trajnostno energetiko v zadnjih letih). Stanje je zelo problematično pri kazalnikih, ki so povezani z – recimo temu – človeškim kapitalom: torej s področji izobrazbe, družbene povezanosti in predvsem demografije.
