»Prvi smo uvedli ukrepe za zmanjšanje pritiska turizma na okolje«, je ponosno poudaril bohinjski župan ob lanskem občinskem prazniku in dodal, da je Bohinj »vzor trajnostnega razvoja v Sloveniji«. Ali to drži? Vsaj ko gre za prehod na bolj vzdržne oblike prometa, vsekakor. Trajnosti razvoj ni postavljen v ospredje le v strateškem dokumentu in v praktično vsakem županovem javnem nastopu, nagovoru, ali uvodniku, ampak tudi v aktivnostih. Na področju prometa so v občini uvedli številne prijeme, ki lahko veljajo za dobro prakso – začenši z izvrstnim portalom Promet Bohinj, pa do brezplačnih prevozov na zahtevo z električnim kombijem, ki jih prebivalci naročajo prek aplikacije. Na energetskem področju ne zanemarjajo ostalih aktivnosti (na primer učinkovitih energetskih sanacij), a tudi tu je v ospredju promet: to je smiselno, saj za promet v kraju porabijo daleč največ energije. Lahko bi rekli, da je ta okoljska občutljivost povezana s konservativnostjo prebivalcev: v ospredju strategije in prakse je »skrb za ohranjanje Bohinja«. To ohranjanje vključuje tako naravno kot kulturno dediščino, a tudi povezanost prebivalcev in medsebojno solidarnost: le štirje kraji pri nas imajo boljšo vrednost indeksa družbene povezanosti.
TRAJNOSTNA MOBILNOST
Omenili smo že investicije v kolesarsko omrežje – za razliko od številnih drugih krajev, kjer je gradnja kolesarskih stez orodje za izrivanje kolesarjev s cest in s tem za boljšo pretočnost motoriziranega prometa, so kolesarske steze v Bohinju načrtovane smiselno.
- Dvojezični portal Promet Bohinj lahko velja kot primer dobre prakse: na pregleden način prinaša številne informacije in praktične napotke, povezane s parkiranjem ali prevozi.
- Leta 2024 uvedena vozovnica Bohinj ticket omogoča 24 ur neomejene vožnje z javnim prevozom za 2 evra. Vozovnica je na voljo tudi v obliki mobilne aplikacije.
- Prebivalcem so na voljo brezplačni prevozi na zahtevo z električnim kombijem. Storitev lahko naročijo prek aplikacije.
- Za prevoze šolarjev prav tako uporabljajo električni kombi.
- Leta 2025 bodo temeljito prenovili železniško postajo in jo nadgradili v multimodalno vozlišče s podzemno garažo.
STRATEŠKO DELOVANJE
Sistematičen in strateški – obenem pa izrazito trajnostno obarvan – pristop k razvoju smo kot glavno prednost omenili že ob prejšnji uvrstitvi občine v ožji izbor za nagrado (2023).
Med glavnimi ukrepi, ki jih izpostavlja strategija, so:
• Uvajanje mehke mobilnosti
• Varovanje vodnih virov
• Prehranska samooskrba
• Sonaravno urejanje prostora, trajnostna arhitektura in prilagajanje podnebnim spremembam.
Očitno je, da strategijo jemljejo v Bohinju kot proces: na vseh področjih lahko spremljamo sistematične aktivnosti, dokumente pa osvežujejo in obnavljajo.
SKRB ZA DEDIŠČINO
Da je »ohraniti Bohinj« ključna naloga za občinsko politiko, lahko razberemo iz številnih županovih izjav (nagovorov, uvodnikov…), še bolj pa iz seznama aktivnosti. Vrsta projektov meri na ohranjanje biodiverzitete in kulturne dediščine. Kot smo zapisali leta 2023: Na spletni strani je vrsta priročnikov o tem, kako ohranjati/vzdrževati tipične objekte (kozolce, stavbe…) – to lahko štejemo kot potencialno dobro prakso. V proračunu namenjajo sredstva za geografsko zaščito bohinjskega sira in skute: Festival sirov je leta 2022 privabil sirarje iz 13 držav. Poseben projekt meri na ohranjanje ribje kulturne dediščine.
Zavzetost za ohranjanje podobe kraja lahko razberemo tudi pri javnih novogradnjah: novi vrtec Bohinj (2023) je prejel priznanja (Piranski dnevi arhitekture) in nagrade (Balkanski arhitekturni bienale v Beogradu) prav zaradi posrečene »reinterpretacije slovenske ruralne arhitekture«.
ENERGETSKA IZKAZNICA OBČINE
| LETNO V kWh (2023) | NA PREBIVALCA | INDEKS** | |
| PORABLJENA ENERGIJA | 32.315.170 | 5.941 | 136 |
| PROIZVEDENA ENERGIJA (OVE)* | 323.373 | 59,45 | 16 |
*Proizvodnja elektrarn na obnovljive vire, vključenih v podporno shemo
**glede na povprečje za 212 občin
- V Bohinju v elektrarnah, vključenih v podporno shemo, proizvedejo en odstotek porabljene električne energije.
- Poraba električne energije se je po letu 2020 povečala za 11,5 odstotka.
- Največji porabnik energije v občini je promet (38,7 odstotka porabljene energije), kar pomeni, da fosilna goriva ostajajo najpomembnejši energent.
- Energetsko učinkovitih je 16 odstotkov stanovanjskih stavb. Najpomembnejši energent za ogrevanje je lesna biomasa (62%).
- Zaradi energetske prenove in prehoda na daljinsko ogrevanje se je poraba energije za ogrevanje občinskih stavb v zadnjih letih zmanjšala z 1,8 mWh na 1 mWh, izpusti CO2 pa s 475 na 87,5 ton na leto.
ODHODKI ZA SPODBUJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
| 2023 | 5 LET | 5 LET/NA PREBIVALCA | |
| BOHINJ | 0 | 0 | 0 |
| POVPREČJE/212 OBČIN | 82.045€ | 8,3€ |
Podatek moramo prebrati z rezervo – v občini so očitno v ta namen vložili znatna sredstva, a jih niso zabeležili na kontnem mestu »12069001 Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije«.
LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT (LEK)
Med glavnimi ukrepi v akcijskem načrtu 2020 – 2029 so:
- Zaposlitev energetskega managerja in s tem redni energetski pregledi, knjigovodstvo ipd.,
- Energetske sanacije (cca 1 milijon €)
- Prenova javne razsvetljave (500.000€)
- Gradnja sončnih elektrarn (200.000€)
- Nakup električnih vozil in širitev omrežja polnilnic (350.000€)
V občini ukrepe dejansko izvajajo in v praksi namenjajo za načrtovana področja celo precej več denarja.
Za prenovo javne razsvetljave so tako porabili 750.000€, 200.000€ za gradnjo SE so porabili že pred letom 2025, vrednost načrtovanih elektrarn pa je še 370.000€.
Daleč največ pa občina porabi za področje trajnostne mobilnosti. Za gradnjo kolesarskih stez so v zadnjih nekaj letih porabili 5,7 milijona evrov (skupna vrednost kolesarske povezave Bled – Bohinjska Bistrica je sicer 19 milijonov), za brezplačni javni promet pa 1,4 milijona.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Na večini področij, ki jih spremljamo z indeksom ISSO, je stanje zelo solidno, nadpovprečno – kar lahko razberemo tudi iz zelo visoke uvrstitve občine glede na sestavljeni indeks. Posebej dobro je občina Bohinj uvrščena glede na indeks proračunske učinkovitosti (glede na pregovorne značajske značilnosti prebivalstva to bržkone ne preseneča) in indeks družbene povezanosti. Kljub nekaterim šibkim točkam, ki jih razkrivajo posameznim kazalniki, se tudi glede na okoljski indeks Bohinj uvršča zelo visoko, v zgornjo četrtino krajev.
