Miren- Kostanjevica sodi med občine z najbolj »mehko« razvojno usmerjenostjo pri nas, pri tem pa razvoj izrazito zaznamujejo trajnostni poudarki. To ne velja le za razvojno strategijo (»vse« razvojne strategije so trajnostne, dokler gre le za deklarirana načela), ampak zlasti za aktivnosti. Utelešenje tega pristopa je akcija Skupaj za Kras, zaradi katere je Miren Kostanjevica prejela edino slovensko priznanje na zadnji svetovni turistični borzi v Berlinu – gre za turistični izdelek, ki po eni strani meri na osveščanje o podnebnih spremembah, na drugi pa se navezuje na solidarnost in prostovoljstvo.
Miren Kostanjevica sodi med kraje, kjer so najbolj občutljivi do vode kot dragocenega vira življenja. Poseben pomen dajejo tudi prostovoljstvu in povezovanju. Ne gre le za deklarativno usmerjenost in zelo priljubljeno zbiranje certifikatov o »prijaznosti« tej ali oni skupini, prostovoljstvu, branju ipd. V kraju ta načela preprosto dihajo – lahko jih razberemo tako iz pregleda projektov kot iz poudarkov v občinskem glasilu, zbornikih in podobno. Pri tem jim ne manjka izvirnosti in inovativnosti. Pobude kot je zaveza za trajnostno gastronomijo, ki so jo sprejeli lokalni gostinci, pa dokazujejo, da je skrb za okolje lahko tudi epikurejsko obarvana.
NA PRVEM MESTU: OGENJ IN VODA
O miselnosti v občini veliko povedo že glavni poudarki v zborniku, ki so ga izdali ob 30. obletnici ustanovitve samostojne občine (okt 2024): na prvem mestu so gasilci in civilna zaščita, na drugem poudarjajo, da so »varuhi vode in okolja«.
Že v razvojni strategiji posebej podčrtujejo pomen vode: med glavnimi smernicami strategije so tako skrb za čiste vode, za biotsko raznovrstnost vodnih ekosistemov in za dostopne vodne vire. To strategijo dosledno udejanjajo: v minulih letih so v občini precej vlagali v infrastrukturo, povezano z vodo (tako odpadno kot pitno), med ključnimi projekti v kraju pa je tudi revitalizacija reke Vipave (v NRP 24-27 je zato namenjenih 1,3 milijona evrov. To občutljivost do vod lahko razberemo tudi iz manjših projektov (skrb za kale, vodnjake…).
Miren Kostanjevica sodeluje v čezmejnih projektih, povezanih z zaščito pred požari (Karst Adapt in Karst Firewall – skupna vrednost več kot 2 milijona evrov) – med drugim ti projekti prinašajo uporabo tehnologij kot so brezpilotni letalniki ali umetna inteligenca za preprečevanje požarov.
MEHKA RAZVOJNA PARADIGMA
Občinska turistična organizacija Miren Kras je edini slovenski prejemnik priznanja na svetovni turistični borzi v Berlinu leta 2024: prejela je bronasto priznanje v kategoriji Okolje in podnebje. K temu je največ prispevala akcija Skupaj za Kras, ki je merila po eni strani na osveščanje o podnebnih spremembah (ogledi pogorelega območja na obeh straneh meje), po drugi pa na zbiranje sredstev za obnovo po požaru.
Akcija Skupaj za Kras tako rekoč uteleša glavne razvojne usmeritve kraja: skrb za okolje, povezanost, sodelovanje in prostovoljstvo. Zaradi mednarodnega priznanja je najbolj izpostavljena akcija te vrste, ne pa edina: v kraju so organizirali celo paleto aktivnosti, povezanih z osveščanjem po požaru in zbiranju prispevkov za obnovo – med izvirnimi prijemi je zagotovo prodaja mila, narejenega iz pepela zgorelih dreves. V prireditvi Moja občina pa so leta 2023 na primer zbirali sredstva za prizadete v poplavah v pobrateni občini Nazarje.
Tak pristop k razvoju lahko razberemo že iz že omenjenega krajevnega zbornika: če se v jubilejnih pregledih največkrat hvalijo z asfaltom in betonom, so v Mirnu Kostanjevici v ospredje postavili društva, kulturo, prostovoljstvo in ljudi.
Zelo pomembno razvojno vodilo je tudi sodelovanje. Poleg tega, da občina intenzivno sodeluje s sosednjimi kraji v Sloveniji in čez mejo pri projektih, je med podpisniki pisma o nameri o oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) Kras (5 slovenskih in 12 italijanskih občin).
ZAVEZANOST TRAJNOSTNIM NAČELOM
V kraju so vzpostavili prvo skupnostno sončno elektrarno. V občini izrazito poudarjajo trajnostna načela pri razvoju turizma. Miren Kostanjevica je med šestimi slovenskimi kraji, ki so med stotimi najbolj trajnostnimi turističnimi destinacijami na svetu (Green Destination Day, Nizozemska). Med te destinacije se Miren uvršča redno.
Posebnost je pobuda Zaveza za trajnostno gastronomijo Miren Kostanjevica – torej zaveza lokalnih gostincev, da bodo sledili trinajstim zavezam, ki po eni strani sledijo trajnostnim načelom (lokalna pridelava, kratke verige, zdrava in ekološka hrana…), po drugi pa k »odličnosti v gastronomiji«.
ENERGETSKA IZKAZNICA OBČINE
| LETNO V kWh (2023) | NA PREBIVALCA | INDEKS** | |
| PORABLJENA ENERGIJA | 22.421.357 | 4.396 | 100 |
| PROIZVEDENA ENERGIJA (OVE)* | 744.854 | 146 | 41 |
*Proizvodnja elektrarn na obnovljive vire, vključenih v podporno shemo
**glede na povprečje za 212 občin
- V občini Miren Kostanjevica v elektrarnah, vključenih v podporno shemo, proizvedejo 3,3 odstotka porabljene električne energije..
- Poraba električne energije se je po letu 2020 povečala za 1,3 odstotka.
ODHODKI ZA SPODBUJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
| 2023 | 5 LET | 5 LET/NA PREBIVALCA | |
| MIREN KOSTANJEVICA | 0 € | 0 € | 0 € |
| POVPREČJE/212 OBČIN | 82.045€ | 8,3€ |
LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT (LEK)
Veljavni LEK je častitljive starosti (sprejet je bil leta 2008). V pripravi je nov dokument.
Glavne aktivnosti, ki jih LEK predlaga, so:
- Energetske sanacije javnih zgradb
- Prenova javne razsvetljave
- Osveščanje prebivalcev (začenši z osnovnošolci)
- Razmislek o gradnji sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso
Aktivnosti iz proračuna ne razberemo: Miren-Kostanjevica sodi med občine, ki ne uporabljajo kontnega mesta Odhodki za spodbujanje OVE. To se spreminja v zadnjem obdobju: glede na novi NRP (obdobje 2024-2027) naj bi v občini vložili 500.000 evrov v gradnjo sončnih elektrarn (100.000€ v letu 2024).
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Vrednost indeksa ISSO je solidna in blizu povprečja. Na večini področij je stanje solidno in vsaj blizu povprečja, če ne nekoliko nadpovprečno. Izjemi sta dve. Življenjski standard je nekoliko šibek, predvsem pa je neugoden položaj na trgu dela. Na tem področju imajo neugodne vrednosti dinamični kazalniki: v kraju se je zmanjšalo število delovnih mest, povečala pa stopnja brezposelnosti, ki je med najvišjimi pri nas. Plače so med najnižjimi v Sloveniji, kar je povezano tudi z manj ugodno strukturo delovnih mest.
