Prvaki izvoza

Med slovenskimi kraji je izvozni prvak Ljubljana. Podjetja s sedežem v Ljubljani so prispevala kar eno tretjino skupnega izvoza vseh slovenskih družb. Na drugem mestu je Novo mesto s paradnimi konji slovenskega izvoza, kot so Revoz, Krka in TPV. A razlika med obema mestoma ni zanemarljiva: tudi ko gre za izvoz, je prestolnica med slovenskimi kraji razred zase. Na tretjem mestu je Krško. Zakaj Krško? Ker tam domuje dinamična skupina Gen I, ki sodi med glavne trgovce z energijo v jugovzhodni Evropi in ki je v raziskavi Risk and Energy osvojila prvo mesto v tej panogi v celotni srednji Evropi.

Ljubljana: 31 odstotkov slovenskega izvoza

Podjetja s sedežem v Ljubljani prispevajo 30,9 odstotka izvoza vseh slovenskih gospodarskih družb

In zadnji bodo prvi.

Kaj pa relativni zmagovalci? Ko v sistemu Zlati kamen med seboj primerjamo občine, nas največkrat zanima relativni pogled, torej kakšne vrednosti dobimo, če številke preračunamo na število prebivalcev. Po izvozu na prebivalca so prvak Odranci: podjetja v tej pomurski mikroobčini so lani ustvarila za 120.000 evrov izvoza na prebivalca. Glavni motor je seveda nemški izdelovalec prestižnih avtodomov Carthago, ki je svoj, hm, drugi dom našel v prostorsko najmanjši slovenski občini. A kot smo omenili že leta 2014, ko so bili Odranci izbrani za razvojno najprodornejšo občino v vzhodni Sloveniji: zgled Carthaga sledijo tudi drugi investitorji. Letos je s proizvodnjo  pričelo švicarsko kovinarsko pojdetje Limec CNC in se tako v Odrancih pridružilo družbam iz Italije, Nemčije in Avstrije.

Prav na vrhu seznama so še Nazarje, kjer za svetovni trg razvijajo in izdelujejo male gospodinjske aparate Bosch. Sledijo Novo mesto, Mežica in Krško.

Izvozno najbolj usmerjena lokalna gospodarstva.

Še tretji pogled: v katerem kraju imajo izvozno najbolj usmerjeno lokalno gospodarstvo? Ta pogled dobimo tako, da pogledamo, kakšen delež prihodkov podjetja v nekem kraju ustvarijo na tujem trgu. Ponovno izstopajo Odranci. Podjetja iz tega kraja zaslužijo več kot 97 odstotkov prihodkov zunaj Slovenije. Zelo visoko raven izvozne usmerjenosti gospodarstva imajo še v Zavrču, Mežici, Nazarjah in Preboldu.

Prav ta seznam razkriva morda največ presenečenj. Občine smo razdelili glede na izvozno usmerjenost gospodarstev v pet skupin. Gospodarstva v 17 krajih ustvarijo več kot 69 odstotkov prihodka zunaj Slovenije: to so izrazito izvozno usmerjena gospodarstva. Še v 50 občinah izvoz prinese za več kot 49 odstotkov prihodkov. Povedano drugače, v 67 krajih se lahko za svojo blaginjo zahvalijo predvsem izvoznikom.

V povprečju lokalna gospodarstva ustvarijo 39 odstotkov prihodkov na tujih trgih (povprečna vrednost za 212 občin). V razredu povprečne izvozne usmerjenosti (29%-49%) je 71 občin. V 16 krajih izvoza skoraj ne poznajo (manj kot 9 odstotkov prihodka). Kot lahko pričakujemo, najdemo na repu seznama vrsto turističnih središč od Kranjske Gore do Moravskih Toplic.

Mesta so različna.

In kako izvozno usmerjene so mestne občine? Prvi odgovor, zelo. A podrobnejši pogled pokaže, da se mesta po tej plati med seboj znatno razlikujejo. Močno izstopata Ljubljana in Novo mesto, izrazito dobre kazalnike izvoza pa imate še Koper in Velenje. Novo mesto je po absolutni vrednosti izvoza na drugem mestu, če pa to vrednost preračunamo na prebivalca, je na izjemno visokem tretjem mestu. Novomeška podjetja ustvarijo 78 odstotkov prihodkov zunaj Slovenije. Tudi Ljubljana je uvrščena zelo visoko po vrednosti izvoza na prebivalca (več kot 43.000€, kar uvršča Ljubljano na 11.mesto), a gospodarstvo prestolnice ni izrazito izvozno usmerjeno in večino prihodka (66 odstotkov) ustvari doma. To velja tudi za drugo največje slovensko mesto, Maribor. Nekdaj močno industrijsko središče je zdaj po vrednosti izvoza le na petem mestu, po izvozu na prebivalca pa na petdesetem. Dve mestni občini sodita med izvozno manj usmerjene z manj kot 29-odstotnim deležem izvoza. To sta Murska Sobota in Nova Gorica.

Celotna lestvica: izvozna usmerjenost občinskih gospodarstev.

Vir podatkov: AJPES

Obdelava: SBR – Zlati kamen