jubljana – Razvojno najbolj prodorna občina Slovenije 2016 in 2. regije: osrednjeslovenska in jugovzhodna Slovenija
Prestolnica je bila trikrat med kandidatkami za nagrado Zlati kamen. Dvakrat Strokovnega sveta projekta ni prepričala. Tretjič ga je: tako pri glasovanju na regijski ravni kot pri odločanju o končni prejemnici letošnje nagrade Zlati kamen je Zelena prestolnica Evrope prejela maksimalno možno število glasov. To se ni zgodilo v petih letih še nikoli. Tudi ta pot do zmage kaže, da je Ljubljana med slovenskimi kraji nekaj zelo posebnega.
Zakaj je letos Ljubljana tako prepričljivo zmagala? Prvi odgovor ponuja rdeča nit letošnjega izbora: trajnostna mobilnost. Nobeno drugo mesto v Sloveniji ni naredilo na tem področju niti približno toliko, kot je naredila Ljubljana. Najpomembnejši prelom se je zgodil prav lani: zaprtje Slovenske ceste za promet in uvedba deljenega prostora za pešce, kolesarje in javni promet. Ljubljana s tem korakom prelamlja z modelom 20. stoletja, kjer je celoten ustroj mesta podrejen avtomobilskemu prometu. Gre za spremembo paradigme. Kljub pomislekom, ki jih je zbujala, rešitev deluje in zdi se, da celo zelo dobro.
A to ni edini prelom, ki ga je prestolnica naredila. Ljubljana je iz mirnega, že kar dolgočasnega mesta z nadihom provincialnosti v dveh desetletjih postala sodobna evropska prestolnica. Sprememba nikjer ni bolj očitna, kot na obrežjih Ljubljanice: včasih pusta parkirišča so zdaj sprehajališča s številnimi lokali in utripom, ki spominja na živahno letovišče. Ljubljana je dejansko postala prava turistična uspešnica s hitro rastočim številom nočitev.
Razvoj prinaša merljive spremembe. Letos se je Ljubljana prebila na prvo mesto tudi po meritvah sistema ISSO. To je posebej pomenljivo, kajti kritični kazalniki uspešnosti ISSO so preračunani na število prebivalcev.
Napredek je posebej velik na okoljskem področju – ob vseh argumentih, zaradi katerih je Ljubljana letos Zelena prestolnica Evrope, je Ljubljana edina prestolnica, ki je sprejela program zero waste – nič odpadkov. Lani odprto največjega regionalnega središča za odpadke v Sloveniji je pomemben korak v tej smeri.
Vse to ne bi bilo mogoče brez vizije in brez k ciljem usmerjenega strateškega vodenja. In ne bi bilo možno brez številnih talentiranih in prizadevnih ljudi v mestnih službah. Res je, vsi niso takšni in vse poteze mestne politike niso naravnane v pozitivno smer. A če damo na tehtnico vse sporne poteze na eno stran, ter vse dobre, pri katerih je Ljubljana zgled za druge kraje v Sloveniji in včasih tudi širše, je odgovor nedvoumen.
Naj povzamemo. Prvič, impresiven seznam dosežkov na področju trajnostne mobilnosti. Drugič, izjemen napredek, ki ga je mesto naredilo v enem letu. Tretjič, uvedba deljenega prostora, ki prinaša prelom v tem, kako razumemo mesto.
Nova Gorica – Razvojno najbolj prodorna očne 1. regije: zahodna Slovenija s Primorsko in Gorenjsko
Nova Gorica je pionir pri prehodu na trajnostne oblike mobilnosti med slovenskimi kraji: mestna občina se je teh vprašanj sistematično lotila že pred dobrim desetletjem, ko so pripravili prvo strategijo trajnostne mobilnosti in uvedli brezplačni mestni promet. Število potnikov se je od tedaj močno povečalo, ob tem pa so uvedli vrsto drugih prijemov ter podprli izvajanje strategije trajnostne mobilnosti tudi z IT orodji.Tudi sicer je Nova Gorica v marsičem zgledna občina. Najmlajše slovensko mesto je bilo med kandidati za nagrado Zlati kamen že leta 2013 in je takrat osvojilo visoko četrto mesto. Takrat smo zapisali, da gre bržkone za kraj, ki od vseh v Sloveniji najbolj poudarja svojo evropsko identiteto. To trditev lahko ob letošnji kandidaturi le ponovimo: Nova Gorica deluje izjemno povezovalno in sodeluje pri številnih skupnih projektih. To sodelovanje poteka še posebej intenzivno v okvirih Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki ga je Nova Gorica oblikovala skupaj s sosednjo občino Šempeter-Vrtojba in italijansko Gorico.
Velenje – Razvojno najbolj prodorna občina v 3. regiji: od Posavja do Koroške
Ko gre za prijeme na področju trajnostne mobilnosti, mestna občina Velenje močno izstopa. Zgledno je tudi to, da v Velenju te prijeme nadgrajujejo z informacijsko tehnologijo in se s tem pripravljajo za vstop med t. i. pametna mesta. Prav zaradi teh razlogov se je Velenje že lani uvrstilo med kandidatke za nagrado Zlati kamen; da kandidaturo letos ponavljamo, so nas najbolj prepričali prav prijemi na področju trajnostne mobilnosti, a tudi siceršnja raven aktivnosti mestne občine. Velenje je zelo razvita občina z ugodno vrednostjo kazalnikov na praktično vseh področjih in sodi med dosledno strateško upravljane občine z bolj ali manj zgledno pripravljenimi dokumenti. Politična kultura in odprtost sta solidni in rahlo nad povprečjem: izstopa predvsem intenzivno sodelovanje z drugimi kraji v Sloveniji in tujini. Podobno velja za obseg aktivnosti, ki je – kot se za mestno občino spodobi – zelo širok in intenzivno pokriva vsa področja, ki smo jih izbrali kot ključna. Od tod tudi visoka skupna ocena.
Ptuj – Razvojno najbolj prodorna občina v 4. regiji: vzhodna Slovenija
Ptuj je – vsaj za slovenske razmere – izrazito strateško upravljana občina. Leta 2015 so pripravili novo strategijo trajnostnega urbanega razvoja, leto prej pa strategijo varstva okolja. Pred tem je občina sledila integralni razvojni program, sprejet leta 2005. Lahko bi celo rekli, da je na Ptuju prišlo do skritega razvojnega preboja, ki je mesto v desetih letih spravilo nad slovensko povprečje. Razvoj ne poteka brez težav, a strategija je bila vsaj do zdaj podprta s smiselno izbranimi projekti. Tudi kakovost upravljanja občine je nad povprečjem: o tem priča tudi certifikat ISO9001. Tudi na področju trajnostne mobilnosti je mestna občina nad slovenskim povprečjem, v leta 2014 sprejeti okoljski strategiji pa za to področje namenja znatna sredstva. Preseneča tudi izjemno dobra uvrstitev Ptuja na področju trga dela, brezposelnost pa se zmanjšuje hitreje kot v veliki večini krajev. Ob tem je Ptuj med občinami, ki za aktivno politiko zaposlovanja namenijo relativno največ. Nadpovprečno je tudi stanje na področju gospodarstva, kjer izstopajo zlasti kazalniki, ki kažejo podjetniško dinamiko.
