Kako je epidemija vplivala na gibanje števila prebivalcev?

Pandemija prinaša vrsto stranskih učinkov, tudi tam kjer jih ne bi pričakovali. V zadnjem letu je tako v nekaterih krajih prišlo do nenavadne, včasih že kar eksplozivne rasti prebivalstva. Nikjer pa ni bila sprememba tolikšna, kot v Kranjski Gori. Če primerjamo število prebivalcev lani in letos (podatki so za prvo polletje), se je to število povečalo s 5225 na 7522, torej za 2297 prebivalcev ali za skoraj 44 odstotkov.

Od kod ta skok? Odgovor je preprost. Gre za virtualno in ne realno rast. Lastniki počitniških nepremičnin so spremenili svoje stalno prebivališče, da bi se v času zaprtja države lahko bolj svobodno gibali po državi – torej vsaj med občino, kjer so zares doma in med tisto, kjer so doma na papirju. Če pogledamo kraje, kjer je bila rast prebivalstva v zadnjem letu največja, so na vrhu seznama – z nekaj izjemami – sami letoviški kraji: od Bohinja in Bovca do Podčetrtka in Pirana. Izjeme so zlasti manjši kraji, kjer so na priseljevanje vplivali z gradnjo novih (in cenovno ugodnih) stanovanj.  

A vendarle: na Bledu ali v Piranu se je število prebivalcev na račun ukrepov zoper COVID19 povečalo, a nikakor ne toliko kot v Kranjski Gori. Zakaj? Spomnimo se na poročila v času epidemije in zapor. V Kranjski Gori so zaporo uveljavljali bolj rigorozno kot v katerikoli drugi slovenski občini. Redarji in policisti so prežali celo na stezah in tako rekoč sredi gozda ustavljali rekreativce – vsaj dokler ni z zdravim razumom posegla država in izrecno dovolila, da lahko rekreativni kolesarji in tekači zaidejo tudi v sosednjo občino.

Administrativna rast števila prebivalcev je tako v veliki meri posledica zapore občinskih meja in tudi strogosti pri izvajanju ukrepov. So v Kranjski Gori torej ravnali napačno? Odvisno od zornega kota. Na širjenje epidemije pretirana strogost zagotovo ni bistveno vplivala. Bo pa zato vplivala na občinski proračun. Če bi naredili preprost izračun s 628 evri povprečnine, bi se kranjskogorski proračun povečal za 1,5 milijona evrov. Ob dobrih 9 milijonih, kolikor so znašali prihodki v zadnjih letih, to ni zanemarljivo. Dejanski izračun je seveda dosti bolj zapleten – a ni dvoma, da se bo občinski proračun ob tako velikem skoku števila prebivalcev povečal. Če se seveda novi prebivalci ne bodo hitro tudi odselili »nazaj domov«. Mimogrede, ker gre za administrativno in ne dejansko rast, večje število prebivalcev ne bo vplivalo na primer na obremenjenost infrastrukture in tako v glavnem ne bo povzročalo nobenih dodatnih odhodkov.

Če gre nekje gor, mora kje drugje iti dol. In kje je šlo? V mestih, zlasti v Ljubljani in v Celju. Prebivalstvo Ljubljane se je tako v zadnjem letu prvič po dolgem času zmanjšalo za dobrih 1.000 prebivalcev. To se ni zgodilo zaradi epidemije in povečane smrtnosti in še manj zaradi zmanjšane privlačnosti prestolnice za priseljevanje, ampak zaradi epidemioloških ukrepov, zlasti zapore občinskih meja. Kot je govoril Jože Andrej Čibej, pokojni predavatelj finančne matematike na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, življenje je polno presenečenj.

Celoten seznam občin s spremembami števila prebivalcev.