Energijo porabljamo na vsakem koraku. Največji porabnik energije pa so še vedno stavbe. Te porabijo kar 36 % celotne energije. Če je bilo za vzpodbujanje energetskih sanacij v Sloveniji na področju individualne in večstanovanjske gradnje že veliko narejenega prek nepovratnih vzpodbud Eko sklada, pa so se sanacije na javnih stavbah začele vzpodbujati šele pred kratkim.
KAJ SO JAVNE STAVBE?
Ko govorimo o javnih stavbah imamo v mislih širok nabor objektov v državni lasti in tudi objektov v lasti lokalnih skupnosti. V prvi vrsti gre za veliko število bolnic, zdravstvenih domov, univerzitetnih objektov, vrtcev, uradov … Gre za objekte s specifičnimi režimi obratovanja in posebnimi uporabniki.
STE VEDELI?
Energetska sanacija stavb je družbena prioriteta, saj s porabo tudi prek 200 KWh/m2a dramatično zaostajamo že za zahtevami trenutno veljavnega PURESa2 (2010), ki predvideva porabo okrog 40 kWh/m2.
ENERGETSKO UČINKOVITE JAVNE STAVBE?
Med ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje porabe energije je prav toplotna izolacija ovoja stavbe med najučinkovitejšimi. Gre za enkratni ukrep, ki ob kakovostni izvedbi ne potrebuje rednih vzdrževalnih del. Objekti z izoliranim ovojem stavbe zagotavljajo dolgoročno energetsko učinkovitost stavbe. Zato je pomembno kakšno izolacijo vgradimo, kako jo vgradimo in kolikšna je njena debelina.
STE VEDELI?
Izoliranje stavb je najpreprostejši in najučinkovitejši ukrep za varčevanje z energijo! Po izračunih zmanjša porabo energije tudi do 36 %* (*Vir: GI ZRMK)
Energetska učinkovitost v javnih stavbah je zaradi njihovih specifičnih obratovalnih razmer še pomembnejša. Najpomembnejši dejavniki pri izbiri izolacije so toplotna, požarna in zvočna izolativnost. Vgraditi moramo torej zadostne debeline negorljive in zvočno visoko izolativne izolacije. Vsem kriterijem zadosti kamena volna.
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTNE SANACIJE V JAVNIH STAVBAH PREDVIDEVA TUDI ZAKONODAJA
TOPLOTNA IZOLATIVNOST
Zahteve toplotne izolativnosti stavb opredeljuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2) in njemu pripadajoča Tehnična smernica TSG-1-004, sprejeta v letu 2010.
Pravilnik podaja minimalne tehnične zahteve za posamezne konstrukcijske sklope in sisteme ter omejuje rabo energije z zagotavljanjem obveznega deleža obnovljivih virov energije. Kar se toplotne izolacije tiče, so osnova maksimalne toplotne prevodnosti gradbenih konstrukcij.
Tudi pravilnik o metodologiji in izdaji energetskih izkaznic stavb zahteva izdelavo in javno namestitev energetske izkaznice za vse stavbe večje od 1000 m², ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi.
POŽARNA VARNOST
Požarna varnost je prav tako dejavnik, ki ga lahko s primerno izbiro izolacijskega materiala bistveno izboljšamo in je v javnih stavbah izjemnega pomena. Uporaba negorljivih materialov, npr. izolacij na javnih stavbah bo povečala njeno požarno varnost, dvignila kvaliteto bivanja ter nepremičnini dolgoročno ohranjala vrednost.
Uporabniki vrtcev, šol, dijaških domov, bolnišnic, domov za ostarele in tudi uradov so specifični, številni in v večini primerov težko mobilni. Zato je požar v takih stavbah toliko bolj problematičen in je uporaba negorljivih izolacijskih materialov nujna.
Temu pogledu sledi tudi nova zakonodaja (TSG, 2010) in rečemo lahko, da nobenih posebnih omejitev ni zgolj v primeru nizkih objektov in zadostnih odmikov med objekti oz. določenih relevantnih meja. Za vse ostale primere pa je potrebno izvajati ukrepe proti širjenju požara. Minimalne zahteve so navedene v smernici in predvidevajo vgradnjo negorljivih izolacij. Točne zahteve so sicer kompleksne narave, zahtevajo precej znanja in so stvar projektiranja. Na splošno pa lahko trdimo, da je osnova požarne varnosti v stavbah vgradnja negorljivih gradbenih materialov, torej tudi izolacij.
Kamena volna Knauf Insulation je visoko požarno odporna, njeno tališče je pri 1600o in je med gradbenimi materiali uvrščena v najvišji možni požarni razred – A1. Vgradnja kamene volne v konstrukcije javnih stavb (npr. na fasado) bo tako bistveno povečala požarno varnost objekta.
ZVOČNA IZOLATIVNOST
Zvok je sestavni del našega bivanja, ko pa preseže določeno jakost, ga imenujemo hrup. Vpliva lahko na koncentracijo in delovno sposobnost uporabnikov stavbe. Zato je potrebno omejiti ali preprečiti prehajanje zvoka med okolico in notranjostjo stavbe ali pa med prostori v stavbi.
STE VEDELI?
Kadar govorimo o preprečevanju prehajanja hrupa (cestni promet, letala, dež) iz okolice v stavbo in o prehajanju zvoka med prostori znotraj stavbe, govorimo o zvočni izolaciji ! Vlaknasta struktura mineralnih voln to prav gotovo zagotavlja.
GOSPODARSKI IN DEMONSTRACIJSKI UČINEK ENERGETSKIH PRENOV
Sistematično zagotavljanje pogojev za energetske obnove javnih stavb generira zagon gospodarske gradbene veje. Povpraševanje po gradbenih izdelkih bi zagotovilo dolgoročen razvoj domače gradbene industrije, povpraševanje po storitvah pa bi omogočilo zdravemu delu slovenskega gradbeništva ponoven vzpon. To prinese povpraševanje po delovni sili ter zmanjšanje nezaposlenosti tako v gradbeništvu, kot v drugih gospodarskih vejah. Pozitiven gospodarski učinek zagotovo opravičuje vlaganja v ta segment.
