Zlati kamen 2023: razvojno najbolj prodorna občina v osrednji in jugovzhodni Sloveniji z Notranjsko
ŠTEVILO PREBIVALCEV: 11.718 | RANG: 47 | |
PRORAČUN: 11.830.008 € | NA PREBIVALCA: 1.013€ | RANG: 156 |
INDEKS ISSO 2023: 48,97 | RANG: 42 |
Cerknica je kraj, ki nima velikih projektov z zvenečimi imeni in kjer o dosežkih govorijo bolj kot ne zadržano. Toda vrednosti merljivih kazalnikov dokazujejo, da se občina razvija vztrajno, predvsem pa celovito in uravnoteženo. To lahko razberemo tudi iz občinskih dokumentov: Cerknica je med maloštevilnimi kraji, kjer dajejo za področja, kot sta kultura ali varnost, skoraj toliko denarja kot za ceste. Razvojne projekte najdemo po celotnem območju občine, precej pozornosti pa dajejo tudi ranljivim skupinam. Za največji biser občine – Cerkniško jezero – vzorno skrbijo v okvirih nagrajenega Notranjskega parka. Pri tem je posebej zgledno, kako so v delovanje parka vpletli prebivalstvo in druge deležnike – in ta povezovalnost sodi med značilnosti občine. O močni socialni koheziji in o poudarjeni skrbi za okolje pričajo tako vrednosti merljivih kazalnikov kot pogled na aktivnosti. V občini so začeli vsaj nekoliko skrbeti za varčevanje z energijo, vrsta projektov meri na samooskrbo, rabo lesa, obnovo degradiranih objektov ter ohranjanje kulturne dediščine (obrti) – vse to so elementi odpornosti. Povezanost prebivalcev v občini pa ne pomeni, da je kraj navzven zaprt – to vidimo že v odzivu na humanitarno krizo v Ukrajini.
SPLOŠNO RAZVOJNO STANJE
Glede na vrednost sestavljenega indeksa ISSO se Cerknica uvršča nadpovprečno, na 42. mesto. Razvojni položaj je izrazito uravnotežen: le za eno od osmih področij je vrednost sestavljenega indeksa »samo« povprečna (izobrazba). Le nekoliko nadpovprečni sta vrednosti indeksov za področji gospodarstva in proračunske učinkovitosti. Na petih področjih so vrednosti indeksov nadpovprečne. Najbolj izstopa področje okolja (23. mesto), visoka pa je tudi izmerjen razvojni položaj na področju življenjskega standarda (32. mesto).
IZSTOPAJOČI INDIKATORJI
- Ekološko kmetijstvo: 21 odstotkov kmetijskih površin, 28. mesto
- Natura 2000: 40 odstotkov površine občine, 72. mesto
- Indeks socialne kohezije: 63,54, 38. mesto
IZSTOPAJOČE PRAKSE OBČINE
NOTRANJSKI PARK – DOBRA PRAKSA
Notranjski park velja kot primer dobre prakse za ohranjanje naravne dediščine: obnova struge potoka Stržen je prvi primer v Sloveniji, ki je vodo potoka vrnil v prvotno strugo na daljšem odseku. Ob tem so v parku vzpostavili mirna območja in poskrbeli za usmerjanje obiska. Za informiranje obiskovalcev in osveščanje so jeseni leta 2022 odprli novi center za obiskovalce Cerkniško jezero.
Kar posebej izstopa je to, da so v delovanje močno vključili prebivalce. Med deležniki v projektnem svetu parka najdemo številna društva, podjetja in turistične ponudnike, agrarne skupnosti in celo trenutno občinsko politično opozicijo. Osrednjo vlogo ima občina. Vrsta znakov kaže, da tak pristop prinaša rezultate in župan je na otovoritvi novega centra upravičeno lahko povedal, »da smo edini zaslužni za ohranitev tega čudeža narave, za sobivanje in vzdrževanje ravno ljudje ob Cerkniškem jezeru«. Notranjski park je leta 2022 prejel slovensko nagrado Natura 2000.
ODPRTOST: KOMUNIKACIJA, DOBRODELNOST
Da je za delovanje občine značilna precejšnja odprtost, kaže že primer Notranjskega parka: drugi primer so občinske spletne strani, ki prinašajo vrsto netipičnih informacij in orodij: npr. neposredno povezavo za brezplačno svetovanje podjetnikom in pripravo poslovnega načrta, izračun komunalnega prispevka ali spletni katalog naravne in kulturne dediščine.
Močno povezanost občine in prebivalcev lahko zasledimo tudi pri projektih LAS (Slivniški pogledi, november 2022, str.17). Pri tem je pomembna tudi skrb, da projekti enakomerno pokrivajo vse kraje v občini. Precej projektov LAS meri na ranljive skupine. Občina Cerknica je med prvimi začela sistematično zbirati pomoč za žrtve vojne v Ukrajini (takoj februarja 2022). Na spletnih straneh objavlja informacije za begunce – tudi v ukrajinščini.
VAROVANJE OKOLJA IN VIROV
Cerknica je med kraji, kjer zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja ni le deklarativno – področje spremljajo, o tem obveščajo prebivalce in vztrajno zmanjšujejo porabo. (Slivniški pogledi, november 2022, str.7). Enako velja za področje trajnostnega turizma: ocenjujemo lahko, da temu principu sledijo tudi z dejanji. Zanimiv primer: propadajoči skedenj v Podslivnici so po trajnostnih načelih obnovili v »Hišo zdravega oddiha«, ki ima tudi demonstracijske učinke (»Gre za promocijo uporabe predelanega lesa, čebelarstva, zelenega pristopa gospodarjenja in domačih razvojnih potencialov«.) Načrtovani novi vrtec naj bi bil »skoraj ničenergijski«.
O poudarku, ki ga v kraju dajejo samooskrbi, rabi trajnostnih materialov in ohranjanju (obrtne) dediščine, priča tudi že omenjeno poročilo o delovanju LAS v Slivniški pogledih:
»Za razvoj novih produktov z dodano vrednostjo so se povezali lokalni mizarji iz vseh treh občin in domači oblikovalec ter razvili skupno blagovno znamko LLEESS. Njihovi izdelki so bili razstavljeni tudi na evropskih sejmih sodobnega pohištva in opreme (npr. na Danskem, v Nemčiji).
Projekti so se izvajali tudi na področju lokalne oskrbe. V Cerknici je nastal distribucijski center (LOA, d. o. o.), ki skrbi za odkup produktov od ponudnikov in z njimi oskrbuje javne zavode (vrtci, šole), vedno bolj pa tudi gospodinjstva. Vzpostavljena je izobraževalna točka, namenjena prenosu znanja, kjer že potekata mala šola zelišč in mala šola pletarstva. Pri tovrstnih projektih so bile zelo aktivne tudi osnovne šole in vse imajo svoje vrtove, na katerih se mladi učijo pomena lokalne pridelave.«
CELOVIT IN URAVNOTEŽEN RAZVOJ
Da razvoj poteka enakomerno po celotnem ozemlju občine, smo že omenili – pogled na NRP ali pregled občinskih investicij to potrjuje. Zanimivo je, da v občini namenijo za civilno zaščito in za varnost skoraj toliko kot za ceste (NRP: 3 milijone evrov) in pol toliko kot za šolstvo (NRP: 6 milijonov evrov). Največ sredstev je šlo v zadnjem obdobju (oziroma je načrtovanih) za kanalizacijo in čistilne naprave (11 milijonov).Med večjimi projekti je nov Dom zaščite z medgeneracijskim centrom v Rakeku.